'Slovenija ima veliko dobrih zgodb, le nekaj se jih je končalo slabo'

Da inovacija, sodelovanje in zaupanje skupaj tlakujejo pot do uspeha, so ob tem zapisali na spletni strani Slovenia Business Bridge. Konferenca je namenjena povezovanju poslovnega sveta s predstavniki vlad, investitorji, diplomati in podjetniki. Danes se konference udeležujejo tudi premier Marjan Šarec, ki bo ožji krog povabljencev nagovoril na delovnem kosilu, tam pa bo tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek, minister za finance Andrej Bertoncelj.

'Slovenija ima veliko dobrih zgodb' 

Prvi dan konference beseda teče o izzivih vodenja družinskega podjetja. Predstavili so številne uspešne investicijske zgodbe, manj pa so govorili o prodajah podjetij, ki so z novim lastnikom propadla. 

"Slovenija ima veliko dobrih zgodb, le nekaj se jih je končalo slabo, zadnja se dogaja v teh dneh," je dejal glavni izvršni direktor Družbe za upravljanje terjatev bank Matej Pirc, a kaj več o stečaju Adrie Airways ni želel govoriti. "Imeti moraš odgovornega lastnika, ki ve, zakaj je kupil podjetje," je poudaril.

Investitorji, ki so sodelovali na dogodku, so s kupljenimi slovenskimi podjetji zadovoljni. "Zelo sem vesel te investicije, se je podvojila," je dejal Michal Kedzia iz poljskega sklada Enterprise Investors, ki je lastnik Intersporta. Kot je dodal, pogledujejo tudi za drugimi prevzemnimi tarčami tako v Sloveniji kot širše v regiji.

Gregory Ingram iz nemške družbe za upravljanje naložb KGAL, ki je skupaj z Zavarovalnico Triglav v Sloveniji ustanovila podjetje Trigal, je pohvalil tukajšnje partnerje kot zaupanja vredne in zanesljive. Trigal je aktiven v več različnih panogah. "Zelo smo zadovoljni s poslovanjem v Sloveniji," je dejal Ingram.

Zadovoljen je tudi Andrea Moneta iz sklada Apollo, ki je leta 2015 kupil Novo KBM, ta pa je letos kupila še Abanko. "Bilo je veliko dela, a rezultat je zelo dober," je dejal in dodal, da je Nova KBM danes finančno trdna ustanova in v dobri kondiciji za naslednji korak. V Apollu razmišljajo tudi o vlaganjih v druge panoge v Sloveniji.

Aktivni so tudi domači investitorji. Matjaž Filipič iz ljubljanske družbe KF Finance je povedal, da se srednje velika slovenska podjetja zdijo tujim investitorjem kvečjemu majhna ali mikro velikosti. "Opažamo, da številna podjetja iščejo investitorje, a so majhna in niso na radarju tujih investitorjev. Tu vidimo našo priložnost," je dejal.

'Obdavčitev dela je ovira, ki preprečuje, da bi privabili dobre kadre'

Investitorjem, ki iščejo priložnosti v Sloveniji, pomaga agencija Spirit Slovenija. Njena direktorica Ajda Cuderman je povedala, da se je vrednost neposrednih tujih investicij v zadnjih letih skoraj podvojila, lani je znašala 15,1 milijarde evrov.

Še posebej je ponosna na dve investiciji iz zadnjih let, to sta japonska tovarna robotov Yaskawa ter tovarna avtomobilskega podjetja Magna Steyr. "Obstoječi investitorji vidijo veliko priložnosti za povečanje obsega poslovanja v naši državi," je dejala.

Cudermanova je pohvalila državo, ki v zadnjih nekaj letih veliko dela na individualni pomoči investitorjem, kot največjo prednost Slovenije pa je izpostavila izobraženo in usposobljeno delovno silo.

Prav tu sicer tuji investitorji vodijo največjo slabost Slovenije. "Razpoložljivost kvalificirane delovne sile in previsoka obdavčitev plač," je na vprašanje, kateri so največji minusi za tuje investitorje v Sloveniji, odgovoril Kedzia. Moneta pa je dodal: "Obdavčitev dela je ovira, ki preprečuje, da bi privabili dobre kadre."

Da je obdavčitev dela v Sloveniji previsoka, se je strinjal tudi finančni minister Andrej Bertoncelj. Kot je zatrdil, si bo slovenska vlada še naprej prizadevala za privlačno poslovno okolje, tudi z davčnimi spremembami, ki bodo uveljavljene leta 2020.

Letos smo sicer že zmanjšali obdavčitev regresa za letni dopust, tako da zaposleni prejmejo izplačani regres v bruto znesku v celoti. Sledilo bo več sprememb pri dohodnini, je povedal minister in dodal, da pa se je vlada odločila ohraniti stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb pri 19 odstotkih.

"Za vsakega investitorja, domačega ali tujega, je pomembno stabilno poslovno okolje," je poudaril Bertoncelj. To se mu še toliko bolj pomembno zdi za majhna izvozno usmerjena gospodarstva, kot je Slovenija.

Investitorji dajejo veliko pozornosti makroekonomskim kazalcem držav, v katere investirajo, je še ugotovil Bertoncelj ter spomnil, da slovenske javne finance od leta 2017 beležijo presežek, da od leta 2015 najhitreje v EU zmanjšujemo dolg države, ter da je gospodarska rast vse od leta 2013 nad povprečjem EU in območja evra. Opaznega napredka niso spregledale vodilne svetovne bonitetne agencije.

Vlada si bo po Bertoncljevih besedah še naprej prizadevala za pozitivno makroekonomsko sliko države. Tako med drugim načrtuje proračunski presežek v višini enega odstotka BDP v naslednjih treh letih, zmanjšanje dolga na 60 odstotkov BDP ter strukturno uravnoteženje javnih financ.

Drugi dan dogajanja pa bo med drugim potekal v znamenju povezovanja med lokalnimi in globalnimi podjetji, kako multinacionalke vplivajo na razvoj lokalnega podjetništva in celotne regije, pa tudi o sodelovanju korporacij in startupov ter o receptih za uspešen prodor na globalni trg.

Med sodelujočimi bodo tako domači kot tuji sogovorniki, med njimi predsednik uprave A1 Slovenija in Vip mobile Dejan Turk, predsednik uprave Nove KBM John Denhof ter predsednik korporacije American World Services Steven K. Lanier.