Organi, ki nadzorujejo delo in zaposlovanje na črno, so imeli lani veliko dela. Nadzor so zaostrili, pri tem pa ugotovili več kršitev, je razvidno iz poročila komisije za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno. V boju s tem pojavom bo v prihodnje pomemben nov zakon o delu na črno, zaželeni pa so že tudi novi ukrepi.

Tržni inšpektorat je lani na podlagi zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno opravil 7229 inšpekcijskih pregledov, potem ko jih je leto dni pred tem 6058.

Tržni inšpektorji so pri tem izdali 541 upravnih odločb, s katerimi so delo na črno prepovedali, 78 opozoril, 215 opominov in 629 glob. Vložili so tudi 19 obdolžilnih predlogov. Za manjše nepravilnosti so izrekli 303 opozorila.

Izrekli so tudi za 242.205,26 evra glob, kršitelji pa so jih prostovoljno poravnali za 120.021,45 evra. Leto prej je bilo  izrečenih za 231.938,06 evra glob.

Tržni inšpektorat pri nadzoru nad delom na črno poseben poudarek daje nadzoru šušmarjev, to je fizičnih oseb, ki niso registrirane in delo opravljajo povsem brez dovoljenj. Lani je pri njih opravil kar 3326 pregledov. Težava inšpektorjev pri tem pa je, da šušmarji delo pogosto opravljajo v zasebnih stanovanjskih prostorih, kamor se brez dovoljenja lastnikov ali odredbe sodnika ne da vstopiti, je zapisano v poročilu.

Na področju dela na črno je problematično tudi inštruiranje in lektoriranje, zato se na tržnem inšpektoratu zavzemajo, da bi se oboje umestilo med osebna dopolnilna dela, ki so začasne narave in se jih da registrirati, država pa z njimi prejme določene davke in prispevke.

'Črni' prevozi

V minulem letu so bili pri preganjanju dela na črno aktivni tudi na Inšpektoratu RS za promet, energijo in prostor, ki kršitve že vrsto let zaznava predvsem v avtotaksi dejavnosti in deloma pri dejavnosti prevoza potnikov.

Kot koordinator nadzora teh dejavnosti so skupaj z drugimi nadzornimi organi pregledali 361 avtotaksijev. Obravnavanih upravnih zadev v povezavi z delom na črno, ki so pripeljale do prepovedi avtotaksi dejavnosti ali opravljanja prevozov potnikov, je bilo 13, prekrškovnih, ki vključujejo plačilne naloge in opomine, pa 16.

Znesek izrečenih glob, povezanih z delom na črno, je znašal 10.086,40 evra, poravnanih pa jih je bilo za 2543,20 evra.

Inšpektorji Davčne uprave RS (Durs) so z namenom preprečevanja dela in zaposlovanja na črno lani opravili 131 nadzorov. Pri tem so izdali 63 odločb o prepovedi opravljanja dela na črno, prekrškovnih postopkov pa je bilo 44. Znesek izrečenih glob je dosegel 9180,16 evra, dodatno obračunane davčne obveznosti pa je bilo za 1,75 milijona evrov.

V sklopu širših ciljno usmerjenih nadzorov na področju sive ekonomije so davčni inšpektorji opravili 4954 nadzorov, kar v letni primerjavi predstavlja 310-odstotno rast. Izdali so 124 odmernih določb, v katerih so bile ugotovljene nepravilnosti in dodatno odmerjene davčne obveznosti v višini 2,37 milijona evrov.

Manj vidno, a pomembno delo so pri nadzoru nad delom in zaposlovanjem na črno odigrali tudi Carinska uprava RS (Curs), Zdravstveni inšpektorat RS, Inšpektorat RS za šolstvo in šport, Inšpektorat za kmetijstvo in okolje ter ministrstvo za notranje zadeve oz. policija. Samo Curs je na tem področju leta 2013 zaznal 309 sumov kršitev, kar glede na leto pred tem predstavlja 475-odstotno rast.

17-odstotna rast zaposlovanja na črno

Inšpektorat RS za delo, ki bdi nad zaposlovanjem na črno, je lani skupaj opravil 10.985 nadzorov, pri tem pa ugotovil 9762 kršitev. Kršitev v zvezi z zaposlovanjem na črno, ki jih je nadzoroval bolj pozorno, je bilo 780, kar na letni ravni predstavlja približno 17-odstotno rast.

Izdali so 116 prepovednih odločb in 474 odločb o prekršku, odločb o prekršku je bilo za 633.008 evrov (plačanih za 114.560 evrov), potem ko jih je bilo leta 2012 za 748.703 evre (plačanih za 115.482 evrov).

Na področju zaposlovanja na črno je bilo največ kršitev ugotovljenih pri pravnih osebah ali podjetnikih, ki z delavcem niso sklenili pogodbe o zaposlitvi oz. pogodbe civilnega prava in ga niso prijavili v zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Del rešitve naj bi  bile vrednotnice

Glede na visoke številke kršitev je pomembno, da je DZ po več pozivih komisije letos vendarle sprejel prenovljen zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki se bo začel uporabljati 18. avgusta. Ta naj bi s prenosom nalog na Curs okrepil nadzor na tem področju, z uvedbo vrednotnic pri osebnem dopolnilnem delu pa zmanjšal delo na črno v segmentih, kot je pomoč na domu. Posledično naj bi bila večja tudi socialna varnost.

Komisija za prihodnji spopad z delom in zaposlovanjem na črno med drugim predlaga medijsko promocijo novega zakona in večjo vključitev socialnih partnerjev.

Za nove ukrepe, ki niso nujno zakonske narave, se sicer zavzema tako odhajajoča ministrica za delo Anja Kopač Mrak kot tudi predstavniki delodajalcev in sindikatov.