Slovenci v davčne oaze tudi prek nekdanjega direktorja Davčne uprave

V rajskih dokumentih oziroma v približno 13,4 milijona zapisov, ki jih je prečesal Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ), so novinarji Dela odkrili poslovne sledi tudi najmanj 76 slovenskih fizičnih in pravnih oseb. Te vodijo na Ciper in Malto, danes piše Delo, ki bo tako kot drugi člani ICIJ objavljalo niz ugotovljenih stvari.

Simič usmerja k svojim kolegom

Na Cipru domuje tudi podjetje M.E. Nominees, ki je namenjeno odpiranju družb, predvsem za slovenske stranke, poroča časnik Delo. Njihova povezava s Slovenijo je med drugim tudi Ivan Simič, nekdanji direktor Davčne uprave. Ena od strank te družbe je Zlatan Kudić, ustanovitelj družbe Maxicom, ki je pred leti davkariji dolgovalo 24 milijonov evrov.

Simič je za Delo povedal, da je M.E. Nominees v lasti njegovih kolegov. Pojasnil je tudi, da tiste, ki potrebujejo podjetje na Cipru, usmeri k svojim kolegom. Na otoku sta doma še dve družbi, v katerih je lastnik tudi Simič in ki sta lastnici dveh slovenskih podjetij, so še ugotovili novinarji Dela. 

Simič je za Delo pojasnil tudi, da je svoje podjetje prodal kupcu s Cipra, zaradi pritiskov, da ne more biti hkrati lastnik podjetja za davčno svetovanje in direktor davčne uprave. "Sredi leta 2007 sem iskal kupca za delež svojega podjetja, in ker ga nisem našel v Sloveniji, sem ga prodal kolegu s Cipra oziroma podjetju Cayo Holdings," je pojasnil in dodal, da je bila odločitev, da postane direktor Dursa ena njegovih največjih napak. Po koncu mandata pa je Simič znova postal lastnik prej prodanega podjetja. 

Simič je znova poudaril, da je njegovo ravnanje zakonito. Kot je pojasnil, ima podjetji na Cipru in na Deviških otokih, obe podjetji sta prijavljeni davčnim organom od septembra 2008.

Na Cipru je tudi delno zaposlen, davčnim organom v Sloveniji pa redno prijavi tako plačo, ki jo dobi na Cipru, kot tudi dividende z Deviških otokov. Za oba prihodka plača tudi ustrezen davek, je še zatrdil.

Najraje na Malto

Slovenci sicer po ugotovitvah Dela najraje poslujejo na Malti, saj tam podjetjem v nekaterih okoliščinah omogočajo povračilo davka na dobiček in pri lizingu plovil odbitek določenega odstotka DDV.

Te ugodnosti so na Malto privabile vsaj 76 slovenskih oseb, od tega 70 fizičnih in šest pravnih. Povezane so z najmanj 70 malteškimi družbami, o katerih pa ni mogoče izvedeti veliko, saj so pogosto zgolj lupine, namenjene omogočanju poslovnih operacij, navaja Delo.

Na Simiča so novinarji Dela naleteli prav medtem, ko so kopali po malteškem registru za podatki, ki so jih pridobili v okviru projekta Rajski dokumenti, do katerih je prišel nemški časopis Süddeutsche Zeitung.

Se bo kaj premaknilo?

Transparency International Slovenia je po objavi rajskih dokumentov pozval k ostrejšim ukrepom proti tovrstnim praksam. "Po razkritju panamskih dokumentov je bilo slišati več obljub o reformah, a je bilo pravih premikov malo. Zahtevamo, da se politiki bolj dejavno lotijo tega perečega problema," pravi Vid Doria, generalni sekretar TI Slovenia. Kot so dodali, je nujna večja transparentnost dejanskega lastnišva podjetij. "Razkritja kažejo na bistvene sistemske pomanjkljivosti in velik obseg globalnih ponudnikov storitev, ki koruptivnim omogočajo skrivanje nezakonito pridobljenega premoženja," so še dodali. 

"Institucije EU se že več kot leto dni ne morejo zediniti glede konkretnejših korakov, kot so javni registri dejanskih lastnikov, pogajanja pa so večkrat zastala," poudarja Doria.

V TI Slovenia menijo, da bodo morali nadaljnji koraki obsegati širok nabor ukrepov – tako zoper davčne oaze in jurizdikcije, ki ne omogočajo transparentnega pregleda nad lastništvom, kot tudi v državah, v katere se iz teh območij denar vrača v obliki nepremičnin, luksuznih dobrin in lastništev v podjetjih. Hkrati morajo organi odkrivanja in pregona skrbno preučiti objavljene primere in tiste, ki bodo še objavljeni, so še opozorili.

Tudi nevladna organizacija Ekvilib Inštitut politike poziva k sprejemu ostrejših ukrepov proti izogibanju davkom, saj so že pretekla razkritja dala vedeti, da gre pri izogibanju plačilu davkov prek davčnih oaz za sistemske zlorabe, in ne le posamezne primere. "Žal pa lahko pričakujemo, da bodo, dokler bodo obstajale luknje v zakonih, ki to omogočajo, obstajala podjetja in posamezniki, ki bodo te luknje izkoriščali, ter podjetja in posamezniki, ki bodo to nudili kot svojo storitev," je v današnjem odzivu zapisala zunanja strokovna sodelavka za področje davčne pravičnosti na Ekvilib Inštitutu Maruša Babnik.

"Kljub ogorčenim govorom političnih voditeljev EU in držav članic, ki sledijo vsakemu škandalu, še vedno čakamo na sprejem dejanskih ukrepov," je opozorila Babnikova.

Po njenem mnenju bi bilo treba med drugim zagotoviti večjo transparentnost dejanskih fizičnih lastnikov podjetij ter državljanom omogočiti vpogled v to, koliko davkov multinacionalke dejansko plačajo v posamezni državi, v kateri poslujejo, slediti pa bi moralo strogo izvajanje tovrstnih ukrepov. Težave sicer ni mogoče rešiti na nacionalni ravni, zato bi morale vlade v okviru ZN skleniti globalni dogovor za zaustavitev tovrstnih davčnih praks.

V Ekvilib Inštitutu slovensko vlado pozivajo, naj javno podpre uvedbo strojno berljivih registrov dejanskih lastnikov podjetij, skladov in podobnih pravnih subjektov, ki bi pomagali preprečevati zlorabe, na ravni EU. Zavzame naj se tudi, da se javnosti omogoči dostop do podatkov multinacionalnih podjetij o tem, kje poslujejo in koliko davkov plačujejo v posamezni državi, kjer poslujejo, ter podpre uvedbo medvladnega organa v okviru ZN in začne pogajanja o globalnem sporazumu za zaustavitev davčnih oaz.