V realnem svetu je stvar seveda nekoliko bolj zapletena. Med dobro idejo in uspehom ni samoumevnega in gotovega enačaja. Tudi zato ima del Slovencev, ki smo že pregovorno menda precej črnogled narod, o startupih podobo, ki pomeni predvsem zapravljanje časa, truda, lastnega denarja in idej, saj gola statistika startupom zagotovo ni naklonjena. Pravi namreč, da jih večina propade.
In za Slovence, desetletja vajene predvsem industrije in obrti izdelkov in polizdelkov, ne pa tudi zvenečih celovitih produktov, za katere bi bili ljudje pripravljeni odšteti veliko denarja ali jih množično uporabljati, to seveda ni ugoden obet.
A od tistih, ki uspejo s svojim produktom, ustvarjenim v startup okolju, nekaterim uspe zares „na veliko“. In teh je dovolj, da poganjajo željo po uspehu tudi pri drugih, predvsem mladih, zato je pričakovati, da bodo po vse več uspešnih slovenskih startupih v tujini najrazličnejši natečaji, na katerih iščejo kreativne ideje ali investitorjem ponujajo druženje z avtorji teh idej, še bolje obiskani.
O startup okolju v Sloveniji, o tem, kaj ponuja, kje so težave in kje prostor za izboljšave, smo se pogovarjali z Blažem Kosom iz Iniciative Start:up Slovenija, kjer se združujejo tisti, ki imajo ideje, in tisti, ki jim lahko pomagajo pri njihovi uresničitvi.
V zadnjem obdobju je pri nas zaznati pravo poplavo startup natečajev, vikendov … Smo že na točki, ko je ponudbe morda že celo preveč ali jo je še vedno premalo?
V preteklih desetih letih se je slovenski startup ekosistem dodobra razvil, tako javni kot tudi zasebni del. Posledično lahko najdemo veliko število tekmovanj, natečajev in delavnic. Nekateri izmed teh programov so dolgoročni in se sproti nadgrajujejo, drugi so bolj "ad hoc" akcije. Vendar praktično skoraj ni tedna, ko ne bi bilo kakšnega podjetniškega dogodka ali delavnice.
Aktivnosti zagotovo ni premalo, kar je bolj ključno, je to, da se pride iz kvantitete v kvaliteto. Globalni startup ekosistem se razvija izjemno hitro ter dinamično in posledično slovenska podjetja odhajajo v tujino. Zato so nujno potrebni sistematični in obsežni programi, ki so konkurenčni z najboljšimi tujimi. V prihodnosti je treba delati na kvaliteti. Ta kvaliteta se dosega tudi s sodelovanjem in povezovanjem, tako javnega kot zasebnega sektorja.
Kakšen pa je izkupiček teh aktivnosti v številu inovativnih idej na letni ravni?
Slovenija ima potencial za nastanek okoli 120 do 150 inovativnih startup podjetij. Velika večina podjetij se prijavi na tekmovanja ter druge podporne aktivnosti, saj skozi programe pridobijo znanje, kapital, infrastrukturo, mentorstvo, promocijo ter druge ugodnosti.
Nekateri gredo direktno v tujino, drugi serijski podjetniki imajo že dovolj znanja, da se podajo sami direktno na trg. Ti podjetniki, ko enkrat uspejo, so nato z veseljem mentorji mlajšim podjetnikom v okviru naših programov.
Velika večina podjetnikov sicer koristi podporne aktivnosti, saj tako močno znižajo tveganje pred propadom. Izjemno pomembna je tudi skupnost, ki te spodbuja na težki podjetniški poti.
Zanimanje za startup podjetništvo v Sloveniji očitno je. Kako pa je s kreativnostjo idej, ko jih postavite ob bok tistim, ki nastajajo v tujini? So dovolj dobre?
Da, absolutno. Naša velika prednost so inženirska znanja, inovativnost ter tehnološka odličnost. Bolj smo šibki v poslovnih veščinah – od managementa, vodenja, prodaje do nastopanja in samozavesti. Slednje je tudi glavna naloga podpornega okolja. Opremiti podjetnike z ustreznimi znanji ter jih pripraviti na samozavesten vstop na globalni trg.
Statistika o uspehu startupom ni naklonjena. Kaj kaže v Sloveniji?
Med okoli 150 podjetij letno nastaneta 1 do 2 res uspešni zgodbi, kot so Celtra, Zemanta, Bitstamp, Outfit7 in druga podjetja. Potem med 5 in 10 regionalnih igralcev s solidnimi prihodki in dobičkom za Slovenijo, druga podjetja pa ali propadejo ali nastanejo nišne zgodbe z majhnim potencialom rasti.
Kar je bolj pomembno, je to, da tudi podjetniki, ki propadejo, razvijejo izjemno serijo kompetenc, znanja, izkušenj in socialno mrežo, tako tudi skozi kasnejše zaposlitve ali druge oblike dela ustvarjajo višjo dodano vrednost. Mnogi izmed njih pa se kmalu ponovno podajo na podjetniško pot. Poleg neposrednih koristi programov spodbujanja podjetništva je tako še mnogo posrednih.
Pri koliko zgodbah o uspehu je imela prste vmes tudi vaša iniciativa?
Primeri uspešnih podjetij, ki so šli skozi naše programe in nekateri izmed njih dobili tudi investitorje, so Acies Bio d.o.o., Visionect d.o.o., Koofr d.o.o., MESI d.o.o., Optilab d.o.o., Red Orbit d.o.o., Svetloba d.o.o. in mnogi drugi.
Lahko govorimo o več kot 300 tehnoloških podjetij v zadnjih nekaj letih, ki so sodelovala v programih ali skupnosti slovenskega podpornega okolja.
Na koliko delovnih mest je mogoče v prihodnosti – reciva v desetih letih, računati z naslova startup podjetij v Sloveniji. Kako dolgo traja, da v startupu pridemo od kreativne ideje, do uspeha in do delovnih mest?
Graditi startup podjetje je igra na dolgi rok. V približno 6–12 mesecih je jasno, ali ima startup podjetje sploh potencial na trgu ali ne. Nato je potrebno od 5 do 10 let, da se zgradi resno in stabilno podjetje. Tako pride do prvih nekaj zaposlitev običajno v prvem letu, ko se oblikuje osrednja ekipa, nato pa se ustvarjajo nova delovna mesta, ko podjetje najde pravo pot na globalni trg. Običajno se hitro zaposlovanje začne po 3 letu, če podjetje najde pravi trg, poteka pa potem to vse do faze zrelosti.
Ključno pri tem pa je predvsem to, da so ustvarjena nova delovna mesta pri startup podjetjih predvsem tista z visoko dodano vrednostjo.
Obstaja morda profil tipičnega „startup Slovenca“?
Večinoma gre za mlade do 32 let, z visoko izobrazbo ter visoko ravnjo motivacije, nekaj pa je tudi takšnih, ki se podajo v podjetništvo v poznejših letih, ko si naberejo dovolj znanja, kapitala in izkušenj. Večinoma gre za tehnologe ali izjemno motivirane podjetnike – vizionarje in prodajalce po duši. Za udeležbo v programu pa nikakor ni pomembna starost, važne so ambicije in zavezanost k uspehu.
Po statistiki se torej večina startup zgodb konča precej klavrno, nekatera podjetja kljub dobri ideji ne zaživijo. Kaj gre narobe?
Največji izziv je najti pravi produkt za pravi trg. Večina start-up podjetij propade zaradi pomanjkanja trga. Noben poslovni načrt na preživi stika s trgom, zato v zadnjih letih tudi učimo t.i. "vitke in agilne" metodologije v naših programih. Drugi razlogi za propad podjetij so pomanjkanje podjetniškega znanja, slaba neizvršna ekipa, slaba kontrola nad financami in napačno zastavljen poslovni model, nenadzorovana rast in podobno.
Zato je v okviru programov (podjetniških pospeševalnikov) nujno, da se poleg financiranja doda tudi izobraževanje in mentorstvo, saj se tako močno zniža verjetnost propada startup podjetja.
Trenutno je na voljo na slovenskem trgu za posamezni startup okoli 320.000 evrov javnega kapitala (razpisi P2, SK50, SK200 preko Slovenskega podjetniškega sklada) ter nekaj drugih manjših razpisov, poleg tega pa tudi zasebni kapital v obliki poslovnih angelov in skladov tveganega kapitala. Primeri slednjih so Branko Drobnak, Jugoslav Petkovič, Silicon Gardens Fund, RSG Capital in drugi.
Po finančni krizi 2009 je bilo tudi financiranje za startup podjetja okrnjeno, sedaj se počasi zasebni trg kapitala zopet prebuja. Vseeno je zasebnega financiranja bistveno manj kot v tujini, zato je tudi velika potreba po javnem kapitalu.
Na srečo je ravno sredi krize država preko Slovenskega podjetniškega sklada razpisala podvojitev zasebnih sredstev v skladih tveganega kapitala, kar je spodbudilo celotni trg in zagotovilo, da se ni povsem sesul.
Govoriva torej o nujnosti vloge države. Ta obljublja, da bo startupom namenila še več pozornosti. Kakšna bi morala biti po vašem mnenju njena vloga?
Večina evropskih držav deluje po drugačnem konceptu kot na primer ZDA. ZDA temeljijo predvsem na zasebnem kapitalu in zasebnih iniciativah. Evropa ni toliko podjetna, zasebni kapital ni toliko angažiran za startupe, zato so nujno potrebni javni programi. Najdemo jih vse od Skandinavije do Bolgarije.
Država mora tako tudi pri nas v Sloveniji imeti aktivno vlogo pri podpori in financiranju startupov, od vsebinskih programov, promocije do zagotavljanja financiranja ter ustrezne infrastrukture in drugih sorodnih oblik. Nujno je, da gre pri tem za dolgoročne, sistematične in celostne programe, ki lahko konkurirajo z drugimi državami.
V preteklih letih je država vlagala dovolj v razvoj startup podjetij, nujno pa je, da se ta trend nadaljuje in krepi, tako kot to počnejo druge države Evropske unije.
Kako pa se v startup okolju porablja javni denar? Kakšno je razmerje med količino, porabljeno za delovanje samega sistema, in sredstvi, ki so konkretno namenjena financiranju startupov?
Manjši del sredstev je namenjen izvajanju programov, se pravi delavnic, izobraževanj, koordiniranju programov ..., večji del sredstev pa gre direktno podjetjem in podjetnikom, tako v obliki nepovratnih (subvencije) kot povratnih sredstev (lastniški vstop, posojila).
Je okolje v Sloveniji vzpodbudno za startupe oziroma, kaj bi bilo treba spremeniti?
Da in ne. Ekosistem se razvija in ponudba je pestra. Vendar je pestra ponudba tudi v tujini. Če se ne bo zagotovil reden in konstanten razvoj ekosistema, smo lahko hitro zadaj za drugimi državami. Če bi še nekoliko okrepili programe z dolgoročnostjo, sistematičnostjo in mednarodno komponento, bi bil ekosistem še bistveno bolj privlačen.
Nekaj izzivov je tudi v obliki pravnih, davčnih in drugih okvirov, vendar gre za ovire, s katerimi se soočajo vsa slovenska podjetja.
Kot sva ugotovila že na začetku, je ponudba startup delavnic in natečajev pestra. Na drugi strani pa tisti, ki se prijavljajo, tarnajo, da nagrada pogosto ni veliko več kot paket novih informacij, če so že, pa da denarne nagrade ne omogočajo niti začetne realizacije ideje.
Nagrade v klasičnem smislu nagrad nimajo posebnega smisla. Startup podjetjem je treba zagotoviti resen kapital za začetek v obliki prave kombinacije subvencij, dolžniškega in lastniškega financiranja, ustrezno skupnost, ki jo omogoča infrastruktura, mentorski program, sistematično pridobivanje znanje ter mednarodne povezave. To so prave "nagrade", ki štejejo.
KOMENTARJI (54)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.