Slovenci hranimo 3,2 tone zlata. Katere države pa imajo največje zlate zaloge?

Zlato v teh časih upravičuje svoj status "krizne dobrine". Med vlagatelji je izjemno priljubljeno, cena za unčo se giblje pri 1690 dolarjih oziroma 1344 evrih za unčo. Zlate rezerve pa vse bolj kopičijo tudi države, piše Wall Street Journal.

V prvi polovici leta je zlate rezerve občutno povečalo vsaj 12 držav, samo marca so centralne banke naročile 58 ton zlata, s čimer občutno prispevajo k stabilno visoki ceni te žlahtne kovine na svetovnih borzah.

Največje nakupe so opravile Mehika, ki je zalogo z le nekaj več kot 16 ton v začetku leta povečala na kar 122,58 tone, Rusija je v istem obdobju kupila dodatnih 17 ton, Turčija 12 ton, Argentina 7 ton, Kazahstan pa nekaj več kot 4 tone.

Tukaj gre seveda samo za države, ki svoje nakupe tudi prijavijo in jih statistiki pri World Gold Council lahko upoštevajo. Potem pa je tukaj še Kitajska, za katero se govori, da je v zadnjih letih nakopičila več deset ton zlata in naj bi postajala pravi zlati imperij, seveda brez vednosti drugega sveta.

Državno kupovanje zlata je sicer le še en indikator več, da so razmere, v katerih je svet, še naprej nestabilne. Valutne zaloge v dolarjih, evrih ali jenih države tako raje nadomeščajo z oprijemljivim zlatom.

Statistika Mednarodnega denarnega sklada za leto 2011 je sicer pokazala, da so države lani kupile nekaj manj kot 440 ton zlata, letošnji nakupi pa naj bi bili še za kakšno tono večji.

In katere države se lahko ponašajo z največjimi zalogami zlata?

(Vir podatkov: World Gold Council, podatki veljajo za avgust 2012)

Slovenija ima v svojih mednarodnih rezervah približno 3,2 tone zlata, kar je konec lanskega leta pomenilo za okoli 125 milijonov evrov premoženja. Monetarno zlato je v obliki zlatih palic standardne oblike good delivery. Deponirano je v tujini, kar omogoča trgovanje na tujih trgih in razpolaganje z njim v izrednih razmerah.

Ko je začel veljati sporazum o nasledstvu republik nekdanje SFR, je Sloveniji pripadlo 16 odstotkov vseh razpoložljivih finančnih sredstev in slovenske zaloge zlata so se z nekaj kilogramov povečale na nekaj več kot sedem ton in pol. Leta 2005 je država prodala dve toni in pol zlata, razlog pa iz podatkov World Gold Councila ni razviden. Ob vstopu v evrsko območje pa sta bili nekaj manj kot dve toni zlata preneseni na Evropsko centralno banko kot 15 odstotkov prispevka v skupne rezerve ECB. Sloveniji je tako ostalo še približno 3,2 tone zlata, s katerimi po podatkih WGC trguje, vendar v manjših vrednostih.