Slovaki denarja Grkom ne dajo, Bruselj razočaran

Slovaška nova desnosredinska vlada že junija ni podprla sodelovanja Slovaške v mehanizmu evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za pomoč Grčiji, zdaj pa ji je sledil še parlament.

Za sodelovanje te zaenkrat najnovejše članice evrske družine (1. januarja 2011 bo članica postala tudi Estonija) v mehanizmu posojil Grčiji sta glasovala le dva izmed 84 prisotnih poslancev, 69 jih je bilo proti, 13 pa se jih je vzdržalo.

Nova slovaška premierka Iveta Radičova je bila glasna nasprotnica sodelovanja države v pomoči prezadolženi Grčiji že v volilni kampanji, pri tem pa se je sklicevala na nepravičnost takšnega početja, ko mora precej revnejša nova članica EU plačevati za grehe nedisciplinirane stare članice.

Tudi slovaški finančni minister Ivan Mikloš je v nagovoru parlamentu pred glasovanjem kritiziral nepravičnost mehanizma pomoči Grčiji. "Po mojem mnenju ne moremo govoriti o solidarnosti, če gre za solidarnost revnejših do bogatejših, odgovornih do neodgovornih ali davkoplačevalcev do bankirjev in vodilnih v podjetjih," je bil jasen Mikloš.

"Res je, da najvišji politiki v območju evra niso navdušeni nad našim stališčem in da jih s takšnimi odločitvami vznemirjamo, a to je predvsem, ker za svoje početje stalno iščejo alibije, mi pa smo jim le nastavili zrcalo," je dodal.

V Bruslju so se na odločitev slovaške vlade takoj odzvali. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je tako obžaloval kršitev solidarnosti znotraj območja evra in pri tem spomnil, da je bila odločitev evroskupine, da skupaj z IMF oblikuje mehanizem posojil Grčiji, ključno dejanje in bistven element pri stabilizacije skupne evropske valute v času, ko je bila pod močnim udarom trgov.

"Pričakujem, da bodo finančni ministri EU in evroskupine o tem vprašanju spregovorili na naslednjem srečanju," je zatrdil, a pri tem zagotovil, da izvajanje mehanizma v višini 110 milijard evrov ni ogroženo. "To dejanje ne ogroža posojila in spremljajočega reformnega programa, ki se odvija energično," je dejal.

V Rehnovem uradu so sicer povedali, da Slovaška ne bo deležna nikakršnih uradnih sankcij, lahko pa pričakuje precejšnje politične posledice. Obenem je pojasnil, da bodo morale države sedaj preračunati njihove deleže v mehanizmu, saj je Slovaška s svojim predvidenim skoraj 800-milijonskim prispevkom edina, ki je sodelovanje zavrnila.

Je pa slovaški parlament v sredo le potrdil sodelovanje države v mehanizmu za stabilnost evra. Gre za zagotavljanje posojil, če poleg Grčije še katera od držav z evrom ne bi mogla pridobiti zadostnih finančnih sredstev na trgu.

Slovaška vlada je sicer napovedala, da bo morebitno dejansko sprožitev mehanizma odobrila le, če bo v EU pred tem prišlo do bistvene okrepitve pakta o stabilnosti in rasti ter če bo do takrat obstajal jasen sistem nadzora in sankcij za države članice evrskega območja, ki kršijo pravila in vodijo neodgovorno proračunsko politiko.

Slovenija ne bo plačala več

Na slovenskem ministrstvu za finance so pojasnili, da "skupna obveznost Slovenije ne bo presegla dogovorjenega zneska, ki je določen tudi z zakonom o posojilu Helenski Republiki". Ob tem so dodali, da bo obveznost posamezne države pri posojilu Grčiji za odplačilo zapadlega dolga izračunana na podlagi sorazmernih deležev sodelujočih držav v skladu z deleži v kapitalu sodelujočih držav v ECB.

Slovenija bo zagotovila sredstva v okviru sprejetega rebalansa proračuna za leto 2010, katerega financiranje je že zagotovljeno z zadolžitvijo Slovenije v 2010 z izdanimi dolgoročnimi obveznicami na evropskem finančnem trgu. Navajajo še, da naslednji obrok Grčiji zapade v plačilo septembra. V zvezi s tem, kolikšen točno bo prispevek posamezne sodelujoče države in tako tudi Slovenije v septembrskem posojilu Grčiji, pričakujejo, da bo komisija sporočila ta mesec.