Z ustanovitvijo slabe banke in Slovenskega državnega holdinga ter prenosom slabih bančnih naložb bo po mnenju KPK otežena sledljivost in transparentnost postopkov njihovega odobravanja. Komisija je opozorila, da prenos slabih bančnih naložb ne more in ne sme biti motiviran s težnjo, da bi se vodilne in vodstvene osebe bank izognile svoji morebitni kazenski kot tudi siceršnji odgovornosti za razmere v slovenskem bančnem sistemu.
V aktualni oceni stanja korupcije v naši državi je protikorupcijska komisija posebno pozornost namenila oceni stanja v slovenskem bančnem sistemu z vidika sistemske korupcije. Komisija je pod drobnogled vzela banke, kjer ima država večinski delež oziroma prevladujoč vpliv. V postopku je preučila več kot 40 poslov, ki so jih od leta 2005 do leta 2011 obravnavale, odobrile in sklenile družbe iz Skupine NLB in Skupine Nova KBM. Komisijo so zanimali odobreni krediti, terjatve in odkup terjatev, projektni posli in leasingi ter nakup in prodaja delnic.
Komisija je ocenila, da so razmere v slovenskem bančnem sistemu skrb vzbujajoče. Med drugim je ugotovila, da so vodilni kadri bank odobravali kredite brez ustreznih zavarovanj, da so kredite odobravali kreditojemalcem z neprimerno bonitetno oceno, kreditno zelo izpostavljenim kreditojemalcem in prevzemali velika tveganja pri financiranju dvomljivih projektnih poslov.
Premalo skrbno presojanje bonitete dolžnikov in upravičenosti investicij oz. projektov ter odobravanje naložb bank so po ugotovitvah KPK posledica lahkomiselnosti in malomarnosti pri sprejemanju odločitev in zlorab položaja vodstvenih ter vodilnih oseb bank. Te osebe so želele uveljaviti lastne osebne, poslovne in politične interese, to pa se kaže predvsem v obliki neformalnega delegiranja poslov osebam na podrejenih položajih v bankah.
Komisija je med drugim opozorila tudi, da so člani nadzornih svetov in uprav bank pogosto tesno osebno in politično povezani, kar neredko vodi v neodzivnost, neučinkovitost ter neustreznost izvajanja nadzora nad poslovanjem banke. Čeprav vedo, da v banki odobravajo sporne naložbe kreditno že izpostavljenim komitentom, nadzorni sveti bank ne sprejmejo ustreznih ukrepov za ugotavljanje individualne odgovornosti, niti zadostnih ukrepov za obvladovanje oziroma preprečitev ekonomsko neupravičenih ter omejitev tveganih naložb.
Komisija je izpostavila, da je imenovanje članov uprav bank v pristojnosti nadzornih svetov, vendar člani uprav svoje funkcije ne morejo opravljati brez izdanega dovoljenja Banke Slovenije. Komisija je ocenila, da Banka Slovenije na tem področju ni dovolj aktivna in je zato soodgovorna za razmere, s kakršnimi se soočamo v slovenskem bančnem, v širšem smislu pa tudi v gospodarskem in političnem sistemu.
'Ne trdimo, da je problematična večina'
Na KPK so sicer poudarili, da nikakor ne trdijo, da je problematična večina vodilnih in vodstvenih oseb v slovenskem bančne sistemu, niti ni problematična večina članov v nadzornih organih družb. Zaposleni so namreč tudi številni "pošteni in odgovorni, a očitno premalo upoštevani in vplivni posamezniki".
Na KPK so v oceni zapisali, da za zaostrene gospodarske in socialne razmere ni mogoče kriviti le delovanja bančnega sistema. Vendar pa je po njihovih besedah bančni sistem, ki deluje vzdržno in ni "onesnažen" s koruptivnimi ravnanji, nujen predpogoj za vzdržno gospodarsko rast, blaginjo prebivalstva, trajnostni razvoj in ohranitev suverenosti Slovenije.
KOMENTARJI (490)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.