Skupščina Petrola izglasovala razrešnico Svetelšku

Društvo Mali delničarji – Skupaj smo močnejši (MDS) je na skupščini z nasprotnim predlogom zahtevalo ločeno glasovanje o razrešnici upravi Petrola in predlagalo, da te poleg Svetelška ne dobita še člana uprave Roman Dobnikar in Jani Živko. Kot razlog za tak predlog so v MDS navedli konec lanskega leta izvedeno povečanje tveganja do družbe SCT, zaradi česar je Svetelšek januarja letos tudi odstopil s položaja.

Kot je po skupščini povedal predsednik nadzornega sveta Petrola Tomaž Kuntarič, posameznim članom uprave pod Svetelškovim vodstvom na podlagi zdaj znanih izsledkov in potencialne škode ni mogoče očitati nekih naklepnih dejanj. "Žal je šlo za veliko napako v procesu in zato ne vidim razloga, da posamezni člani uprave ne bi dobili razrešnice," je dejal in dodal, da pa zadevo v zvezi s tveganji do SCT še naprej skrbno spremljajo in so pripravljeni sprejeti še kakšne druge rešitve, če bo potrebno.

Društvo MDS s svojim predlogom o ločenem glasovanju o razrešnici upravi ni uspelo, skupščina - na njej je bilo navzočih 63,62 odstotka delničarjev - pa je poleg upravi razrešnico podelila tudi nadzornemu svetu in odločila o uporabi bilančnega dobička za leto 2010 v višini 18,97 milijona evrov. Za dividende bodo namenili 15,65 milijona evrov oziroma 7,50 evra bruto na delnico (lani je bila dividenda vredna 5,90 evra), preostanek bilančnega dobička pa bo šel v druge rezerve iz dobička.

Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) je z nasprotnim predlogom opozorilo na po njihovem mnenju neprimerno dolg rok za izplačilo dividend. Petrol je namreč na skupščini maja 2009 rok izplačil s 60 dni podaljšal na 90 dni, kar je bilo v tedanjih razmerah bolj sprejemljivo. V VZMD so prepričani, da je glede na rezultate družbe in zvišanje dividend primerno, da bi se tudi rok za njihovo izplačilo vrnil v normalne okvire, zato so predlagali, da se rok za izplačilo dividend določi na največ 60 dni.

Predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik je dejal, da skrajšanje roka izplačila dividend družbi sicer ne bi povzročalo likvidnostnih težav, da pa gre letos za največjo za dividende namenjeno maso, ki ni nepomembna za likvidnostno stanje, saj poslovni načrt za letos predvideva 90-dnevni rok za izplačilo dividend. Delničarji tako niso podprli predloga VZMD o skrajšanju roka za izplačilo dividend.

Izpostavljenost Petrola do SCT, ki je v prisilni poravnavi, grozi pa mu stečaj, je bila v ospredju zanimanja malih delničarjev. Živko je pojasnil, da je skupna izpostavljenost Petrola do SCT nekaj manj kot 12 milijonov evrov, Petrol pa danes do SCT izkazuje 1,25 milijona evrov nezavarovanih terjatev, medtem ko so ostale terjatve zavarovane s hipotekami.

Kot je zatrdil Živko, v primeru prisilne poravnave SCT družba ne bo dodatno izpostavljena, če pa bo prišlo do stečaja SCT, pa bo dodatna izpostavljenost Petrola znašala približno dva milijona evrov. To po Berločnikovih besedah "ne predstavlja bistveni znesek za kakršnikoli problem Petrola v prihodnje". Berločnik sicer poudarja, da je Petrol tudi sicer storil veliko za zmanjšanje izpostavljenosti in je povečal delež najbolj kakovostnih zavarovanj (bančna garancija, garancija SID banke in hipoteka). Petrol nekaj dodatnih tveganj beleži tudi pri Vegradu in CPM; do Vegrada ima družba za 100.000 evrov terjatev, do CPM pa med 800.000 in 900.000 evri.

Delničarje je zanimala tudi naložba v Istrabenz. Kot je pojasnil Berločnik, je Petrol za približno 33-odstotni delež v koprski družbi odštel 192 milijonov evrov, danes pa je naložba vredna 21 milijonov evrov, kar pomeni, da ima Petrol iz tega za približno 170 milijonov evrov računovodskega popravka.

ATVP: Odločitev Vrhovnega sodišča je nedopustna

Na skupščini so lahko glasove uveljavljali tudi državni lastniki Petrola, saj je vrhovno sodišče v zadnjem hipu razveljavilo odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), s katero jim je zaradi domnevne kršitve zakona o prevzemih vzela glasovalne pravice.

Kuntarič, sicer tudi direktor Soda, je pozdravil odpravo odločbe ATVP, je pa poudaril, da tudi zamrznjeni glasovi državnih lastnikov ne bi bistveno vplivali na rezultat skupščine. "Mislim, da bi bili tudi v tem primeru vsi sklepi izglasovani, kar je zame še posebno zadovoljstvo, ker kaže, da je Petrol na dobri poti," je dejal.

Po mnenju ATVP pa je odločitev Vrhovnega sodišča nedopustna. "Vrhovno sodišče in vrhovni sodniki so najvišji varuh pravne države v sodnih postopkih. Ravno ti sodniki naj bi odražali visoko raven pravnega znanja. Prav zato ima po Zakonu o ustavnem sodišču Vrhovno sodišče dolžnost, da v primeru, ko bi moralo uporabiti protiustaven zakon, po uradni dolžnosti prekiniti vse postopke, v katerih bi moralo uporabiti tak protiustaven zakon, in sprožiti postopek pred Ustavnim sodiščem za oceno ustavnosti," so poudarili.

Glede na številna strokovna pravna mnenja, da je omenjena avtentična razlaga neustavna, so pričakovali odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi Petrol, da bo postopek odločanja prekinilo do odločitve Ustavnega sodišča o oceni ustavnosti takšne avtentične razlage – v vmesnem času pa bo pravna razmerja uredilo z začasno odredbo.