Ustavna komisija še brez naslednjega koraka v prizadevanjih za zaščito NLB

Ustavna komisija se je seznanila z alternativnim predlogom strokovne skupine za dopolnitev ustavnega zakona za zaščito NLB in sklenila, da se sestavo skupine dopolni z ustavnimi strokovnjaki. Predsedujoči komisiji Milan Brglez pa kljub predlogu SDS na glasovanje ni dal predloga sklepa o začetku postopka za dopolnitev ustavnega zakona.

Strokovna skupina, ki je ocenila predlog dopolnitve ustavnega zakona za zaščito NLB pred nezakonitimi sodbami hrvaških sodišč, je med drugim namreč predlagala, da se skupini pridružijo ustavni pravniki, ki bi razrešili nekatere dileme. Poleg tega je ustavna komisija sklenila, da strokovna skupina v kratkem pripravi še pisna stališča o osnutku sprememb ustavnega zakona.

Poslanci SDS in NSi, ki so v parlament tudi vložili predlog dopolnitve ustavnega zakona, so sicer menili, da bi lahko sestavo strokovne skupine dopolnili tudi po sprejetju predloga za formalni začetek postopka za spremembo, vendar so temu nasprotovali v SMC, Brglez pa tega predloga, ki bi sicer moral biti podprt z dvotretjinsko večino navzočih poslancev, ni dal na glasovanje.

Jože Tanko (SDS) je k argumentu, da bi lahko strokovno skupino dopolnili tudi že po sprejetju predloga o začetku postopka za spremembe, dodal, da bi vse ostalo pomenilo nepotrebno zavlačevanje. Temu je nasprotovala Simona Kustec Lipicer (SMC), ki je prepričana, da to ne bo bistveno zavleklo postopka.

"Ne gre za zavlačevanje, temveč iskanje skupne poti," pa je dejal Brglez, ki bo do petka do 12. ure sprejemal predloge poslanskih skupin za imenovanje ustavnopravnih strokovnjakov v skupino.

Poročevalka strokovne skupine Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da sicer pozdravljajo pobudo za premislek o dopolnitvi ustavnega zakona za zaščito NLB in državnega premoženja v NLB, vendar so ocenili, da je predlog, da bi Slovenija, če bi prišlo do zaplembe premoženja NLB na Hrvaškem, sprožila kompenzacijske ukrepe z izterjavo premoženja od hrvaških družb, neprimeren za nadaljnjo obravnavo. "Strokovna skupina nasprotuje ukrepom, ki bi neposredno nalagali ravnanje slovenskim bankam in sodiščem," je navedla.

Zato so predlagali alternativno rešitev, da se v ustavni zakon vnese opredelitev tako imenovane izjeme javnega reda, na podlagi katere lahko NLB ter sodišča v Sloveniji in v tretjih državah zavrnejo izvršljivost hrvaških sodnih odločb.

Andrej Šircelj (SDS) je izrazil začudenje nad nekaterimi ugotovitvami skupine o neustreznosti predlogov, vendar je, kot je dodal, zdaj bistveno, da se postopek nadaljuje. Janez Janša (SDS) je ob tem izpostavil mnenje, da vlada kot lastnica NLB že ima vse možnosti, da vodstvo banke zaveže h konkretnim rešitvam. "Predlagatelji smo dosegli vsaj en namen, in sicer, da se je vlada končno začela ukvarjati s to problematiko," pa je menil Jernej Vrtovec (NSi), ki od vlade pričakuje hitro opredelitev do predlogov strokovne komisije.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, je ocenila, da predlog komisije vsaj posredno odgovarja na nekatere pomisleke. Na vladi sicer še niso razpravljali o alternativnem predlogu, v imenu finančnega ministrstva pa je dejala, da bi lahko predstavljal enega od elementov zaščite NLB.

Problem, o katerem danes govorimo, je nastal, ko se je uprava NLB odločila, da poplača nezakonito sodbo s Hrvaške, je ocenil zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle. Že obstoječi ustavni zakon po njegovih besedah jasno določa, da NLB ni pravna naslednica Ljubljanske banke, zato NLB ne bi smela poplačati sodb.

Alenka Bratušek (NP) je dejala, da komisija "danes rešuje, kar se rešiti da, ker je vlada tri leta tiščala glavo v pesek". Tudi Matjaž Han (SD) se je zavzel za nadaljevanje postopka, predsednik SD Dejan Židan pa je še pred sejo komisije ocenil, da lahko DZ rešitev sprejme še pred volitvami. Nadaljevanje postopka je podprl tudi Primož Heinz (DeSUS), nasprotno pa je menil Matej T. Vatovec (Levica), ki je prepričan, da ne gre za zaščito NLB, temveč nabiranje političnih točk.

Strokovna skupina, ki jo je imenovala ustavna komisija DZ, je prvoten predlog SDS in NSi predrugačila in pripravila alternativni predlog. Po njem bi se v ustavnem zakonu opredelilo tako imenovano izjemo javnega reda, na podlagi katere lahko NLB ter sodišča v Sloveniji in v tretjih državah zavrnejo izvršljivost hrvaških sodnih odločb.

Tako je predlagala jasen zapis, da so odločitve hrvaških sodišč glede nekdanjih varčevalcev v nasprotju s slovenskim javnim in ustavnim redom ter z mednarodnimi obveznostmi Hrvaške ter da se ponovi stališče Slovenije, da NLB ni univerzalna pravna naslednica LB. Strokovna skupina je tudi ocenila, naj se v postopke vključi predstavnike ustavnopravne stroke.

Skupščina NLB, na kateri je državo kot edinega delničarja zastopal Slovenski državni holding (SDH), je upravi banke medtem naložila sprejetje ukrepov za zaščito njenega premoženja na Hrvaškem, nadzornemu svetu NLB pa predložitev pisnega poročila o razlogih za izvedeno plačilo tožbenega zahtevka, so sporočili iz NLB.

Uprava NLB bo morala skladno s skupščinskim sklepom sprejeti ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bo v primerih obstoječih oziroma morebitnih novih pravnomočnih sodb hrvaških sodišč zoper LB in NLB glede prenesenih deviznih vlog v celoti spoštovan vladni sklep iz julija 2015 in februarja letos s spremljajočim dopisom ministrice za finance, da izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog nekdanje Ljubljanske banke ni skladno s slovenskim pravnim redom in mednarodnimi pogodbami, ki sta jih sklenili Slovenija in Hrvaška.

Uprava največje slovenske banke mora ukrepe sprejeti na način, da bo zagotovljeno spoštovanje slovenskega pravnega reda ter sklenjenih mednarodnih pogodb (sporazum o vprašanjih nasledstva, memorandum o soglasju med Slovenijo in Hrvaško), predvsem pa nadaljevati z aktivnim izpodbijanjem sodnih odločb na vseh instancah na Hrvaškem in pred mednarodnimi sodišči, izvesti ustrezne ukrepe upravljanja s premoženjem NLB z namenom, da se možnost prisilne izterjave prepreči oziroma omeji na minimum, pri upravljanju pa v okviru veljavnih predpisov upoštevati slovenske interese.

Nadzornikom NLB je medtem skupščina naložila, da najpozneje do 31. maja SDH predložijo pisno poročilo o razlogih za izvedeno plačilo po sodbi Višjega sodišča v Zagrebu, vključno z vsemi relevantnimi gradivi za organe upravljanja, zunanjimi pravnimi mnenji oziroma stališči morebitnih drugih svetovalcev, ki jih je NLB naročila v tej zadevi ali v drugih zadevah, ki se nanašajo na prenesene devizne vloge.

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je o sklepu vlade iz leta 2015 v izjavi po seji ustavne komisije v DZ pojasnila, da se je ta nanašal konkretno na neplačilo zahtevka na podlagi sodne odločbe, ki je bila takrat vročena NLB. Hkrati je po njenih besedah pomenil tudi napotilo NLB, naj začne s postopki umika premoženja iz Hrvaške.

Po podatkih, ki jih ima ministrica, je banka temu sklepu sledila in obseg svojega premoženja v južni sosedi Slovenije že zmanjšala. Mora pa banka, tako Vraničar Ermanova, tehtati med zaščito pred morebitno nevarnostjo izvršb na eni strani in škodo, ki bi lahko nastala zaradi omejenega poslovanja, na drugi.

Ministrica je ob tem povedala še, da sklepi skupščine NLB na ustrezen način povzemajo nedavne sklepe vlade kot skupščine SDH. Vlada je namreč 21. marca kot skupščina SDH holdingu naložila, da mora v NLB zagotoviti spoštovanje sklepa vlade, da izpolnjevanje sodb hrvaških sodišč glede prenesenih deviznih vlog ni zakonito, ter izvedbo ukrepov, da se prepreči oziroma omeji možnost izterjav NLB na Hrvaškem.

Takšen sklep je sledil sklepu komisije DZ za nadzor javnih financ, ki je izrazila pričakovanje, da bo vlada kot skupščina SDH zagotovila, da NLB ne bo izvrševala sodb hrvaških sodišč iz naslova prenesenih deviznih vlog in da bo brez odlašanja sprejela ukrepe za zaščito premoženja NLB.

Vraničar Ermanova sicer razprave na takratnem zaprtem delu seje vlade ni želela komentirati. Je pa zagotovila, da si ministrstvo že od maja lani prizadeva za zaščito banke, tako s ciljem zaščite vrednosti premoženja, kot tudi zato, da bi lahko država, dokler še je lastnica NLB, v celoti uživala ugodnosti lastništva v obliki dividend.

Predlog ukrepov namerava v kratkem spet predstaviti koalicijskim partnerjem, pri čemer je treba upoštevati še mnenje Evropske centralne banke glede vpliva na poslovanje NLB in Evropske komisije glede tega, ali bi ti ukrepi pomenili državno pomoč. Ministrica pričakuje, da jim bo uspel korak naprej, vsekakor pa je treba ukrepati hitro.

Hrvaška sodišča doslej končala štiri postopke

Nerešeno vprašanje prenesenih deviznih vlog varčevalcev v nekdanji LB je po stališču Slovenije stvar nasledstva po nekdanji skupni državi. S sporazumom z Mokric iz leta 2013 je to priznala tudi Hrvaška, ki pa je nato vprašanje opredelila kot spor med bankami in tako sodišča na Hrvaškem nadaljujejo sodne postopke proti LB oziroma NLB.

Po dostopnih podatkih so hrvaška sodišča doslej končala štiri postopke. Eden je bil končan v prid NLB, trije v škodo. V enem primeru so zahtevek od NLB izterjali z izvršbo, drugi tožbeni zahtevek v pravnomočni sodbi iz novembra lani v višini 1,5 milijona evrov je NLB plačala, v primeru tretjega v višini približno pol milijona evrov z obrestmi pa naj bi po pravnomočnosti že tekle zamudne obresti.

Vlada v tem trenutku po besedah Vraničar Ermanove ni seznanjena, da bi bile sprejete še kakšne nove pravnomočne odločitve.

Erjavec napovedal prošnjo Bruslju za mediacijo pri prenesenih deviznih vlogah

Zunanji minister Karl Erjavec, ki opravlja tekoče posle, pa je medtem v Ljubljani napovedal, da se pripravlja pismo Evropski komisiji s pozivom, da bi opravila mediacijo v povezavi s problematiko prenesenih deviznih vlog. Če pa ta mediacija ne bo uspešna, bo Slovenija lahko vložila tudi tožbo pred Sodiščem EU proti Hrvaški, je povedal minister.

Erjavec je zatrdil, da se "zaenkrat ne pripravlja nobena tožba", kar se tiče NLB oziroma problematike tožb proti NLB na Hrvaškem zaradi prenesenih deviznih vlog.

"Zaenkrat še ni sprožen noben postopek glede tožbe, res pa je, da če mediacija ne bo uspešna, če sploh bo prišlo do mediacije, potem Sloveniji ne preostane drugega, kot da uporabi vsa pravna sredstva. In eno od pravnih sredstev je tudi tožba (pred Sodiščem EU v Luxembourgu)," je dejal minister.

Pismo po besedah Erjavca pripravlja ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, podpisal pa ga bo verjetno tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki sicer opravljata tekoče posle. "Ali bo odposlano, bo pa še stvar dogovora znotraj slovenske politike," je še dejal Erjavec.