Skupina Luka Koper v polletju s 40-odstotnim padcem čistega dobička

Ustvarjeni čisti prihodki so bili 12 odstotkov pod načrti, čisti dobiček pa je bil za odstotek nižji od načrtovanega. Dobička iz poslovanja je bilo za 17 milijonov evrov ali za 42 odstotkov manj kot lani v tem času, medtem pa je za tri odstotke presegel načrtovanega, izhaja iz nerevidiranega poročila o poslovanju v prvem polletju, objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze.

Nižji prihodki so po pojasnilih družbe predvsem posledica nižjega obsega ladijskega pretovora zaradi ohlajanja gospodarstva in izbruha pandemije covida-19.

V Luki so v prvem polletju pretovorili 10,13 milijona ton blaga, kar je 15 odstotkov manj kot lani v tem času in tudi 15 odstotkov pod načrti. Pretovor je bil manjši v vseh skupinah, najbolj pa se je zmanjšal pretovor generalnih tovorov (–32 odstotkov) ter sipkega in razsutega tovora (–26 odstotkov), medtem ko je bil padec pretovora avtomobilov 18-odstoten, tekočih tovorov 14-odstoten in kontejnerjev štiriodstoten.

Čeprav je pandemija zarezala v blagovne tokove po vsem svetu, pa primerjava z izbranimi pristanišči v Evropi kaže, da so bile posledice pandemije v regiji severnega Jadrana manjše kot drugod. V Ravenni so se po pojasnilih Luke Koper denimo soočili z 19,7-odstotnim upadom skupnega pretovora, v Trstu je bil upad 14,5-odstoten, v Benetkah 12,4-odstoten in v Hamburgu 12-odstoten, medtem ko je pristanišče v Rotterdamu zabeležilo 9,1-odstoten padec skupnega pretovora.

"Na področju kontejnerjev je vsekakor vplivalo dejstvo, da se v Kopru in sosednjih pristaniščih nismo soočili z odpovedmi ladijskih linij, kot so se v severnoevropskih lukah. Po številu pretovorjenih vozil pa smo v prvem polletju celo prehiteli obe španski pristanišči, ki sta po pretovoru vozil primerljivi s Koprom," je ob tem povedal predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel.

Na nižji dobiček iz poslovanja so vplivali predvsem za 13,1 milijona evrov nižji čisti prihodki od prodaje iz naslova nižjega pretovora ter stroški dela, ki so bili letos za 2,9 milijona evrov višji. Omenjeni vzrok za nižji dobiček iz poslovanja je znižal tudi čisti dobiček, na katerega je vplivala tudi efektivna stopnja davka od dobička.

Luka Koper je na ravni skupine za naložbe v prvem polletju namenila 16 milijonov evrov, kar je sicer 24 odstotkov več kot v tem času lani, a 61 odstotkov pod načrti. Tudi tu je razmere narekoval covid-19, saj je zaradi epidemije prišlo do zamika nabave prekladalne opreme, ki jo bodo zdaj realizirali v tretjem četrtletju.

"Zaradi nizke stopnje zadolženosti je družba finančno stabilna in nadaljujemo z izvajanjem ključnih razvojnih projektov, predvsem podaljšanje prvega pomola oz. kontejnerske obale, gradnjo nove garažne hiše in gradnjo novega vhoda v pristanišče," je najpomembnejše naložbe v teku naštel Zadel.

Matična družba Luka Koper pa je v prvem polletju ustvarila 105 milijonov evrov čistih prihodkov, kar je v medletni primerjavi 11-odstoten padec. Čisti dobiček je tako kot na ravni skupine upadel za 40 odstotkov na 15 milijonov evrov, dobiček iz poslovanja pa za 41 odstotkov na nekaj manj kot 17 milijonov evrov. V družbi so zaradi covida-19 za zaščitno opremo, kot so kombinezoni, rokavice, zaščitne maske in razkužila, v prvem polletju namenili 175.500 evrov.

V Luki Koper težko napovejo, v kolikšni meri bo epidemija covida-19 vplivala na prihodnje poslovanje, saj je veliko negotovosti povezanih z virusom in zmožnostjo njegovega obvladovanja.

"Skupina bo pozorno spremljala tržne razmere in izvajala ukrepe na področju stroškov poslovanja za doseganje načrtovanega poslovnega izida v letu 2020. Z ukrepi bo zagotavljala dostop do zadostnega obsega likvidnih sredstev za premostitev vplivov pandemije, hkrati pa bo izvajala ključne razvojne projekte družbe. Izkazuje se, da je večnamenskost pristanišča pravi poslovni model, saj je upad ene blagovne skupine lažje nadomestiti z drugo," so še pojasnili.

Luka Koper je imela konec junija na ravni skupine 1778 zaposlenih, od tega 1533 v matični družbi.