Skupina Krka z rekordno devetmesečno prodajo

Skupina Krka je večino, 94 odstotkov prihodkov - ti so bili v prvem devetmesečju za osem odstotkov višji od tistih v primerljivem obdobju 2019, torej še pred epidemijo covida-19, ustvarila na trgih zunaj Slovenije. Krkina najmočnejša regija je Vzhodna Evropa s 33,9-odstotnim deležem v skupni prodaji, sledi regija Srednja Evropa. Prodaja je bila večja v vseh regijah in na večini ključnih trgov, razen v regiji Zahodna Evropa.

Dobiček iz poslovanja skupine Krka se je medtem v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 10 odstotkov na 271,3 milijona evrov, dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA) pa je nanesel 352,7 milijona evrov in je bil za osem odstotkov nižji od primerljivega lanskega.

Predsednik uprave in generalni direktor Krke Jože Colarič je devetmesečno poslovanje skupine ocenil kot uspešno in skladno s pričakovanji. "Zabeležili smo največjo prodajo in največji čisti dobiček v devetih mesecih v Krkini zgodovini. Dobičkonosnost poslovanja ohranjamo na visoki ravni," je izpostavil v sporočilu za javnost.

Skupina, v kateri je bilo konec septembra redno zaposlenih 11.470 ljudi, skupaj z zaposlenimi prek agencij pa 12.410, je letos za naložbe namenila 45,3 milijona evrov, od tega 34,8 milijona evrov v obvladujoči družbi.

Obvladujoča družba Krka je sicer v devetih mesecih prihodke znižala za šest odstotkov na dobro milijardo evrov, dobiček iz poslovanja je bil nižji za 19 odstotkov in je znašal dobrih 227 milijonov evrov, EBITDA se je znižal za 15 odstotkov na slabih 291 milijonov evrov, čisti dobiček družbe pa je znašal 209,5 milijona evrov in je bil za šest odstotkov višji kot v primerljivem lanskem obdobju.

V celotnem letošnjem letu naj bi skupina Krka ustvarila 1,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 300 milijonov evrov čistega dobička. Za naložbe bodo letos skupaj namenili predvidoma 73 milijonov evrov. zaradi ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, je to manj od načrtovanega, a v Krki poudarjajo, da kljub temu izvajajo vse naložbe, ki so bile predvidene v načrtu poslovanja.

Kot je še dejal Colarič, je vodstvo Krke nadzornemu svetu na novembrski seji predstavilo posodobljeno strategijo razvoja Krke za obdobje 2022-2026, iz katere izhaja tudi načrt poslovanja za leto 2022. Prihodnje leto naj bi prihodki od prodaje skupine znašali 1,6 milijarde evrov, čisti dobiček pa naj bi ostal na ravni letošnjega. Za naložbe, namenjene predvsem povečanju in tehnološki posodobitvi proizvodnih in razvojnih zmogljivosti ter infrastrukture, naj bi namenili 130 milijonov evrov, za dva odstotka pa povečali število zaposlenih.

Uprava meni, da so pričakovanja primerna. V primeru večjih sprememb v poslovnem okolju, na primer cenovnih erozij, rasti cen surovin, nadaljnje depreciacije nekaterih valut in manjšega povpraševanja po farmacevtskih izdelkih, pa lahko dejanski izidi poslovanja odstopajo od načrtovanih, opozarjajo.

Iz Krke so danes še sporočili, da je nadzorni svet na predlog sveta delavcev za članico uprave - delavsko direktorico za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2027 imenoval Mileno Kastelic, ki to funkcijo opravlja že v tekočem mandatu. S tem je za omenjeno šestletno mandatno obdobje imenovana celotna uprava družbe. Vodi jo Colarič, v njej pa so še člani Aleš Rotar, David Bratož in Vinko Zupančič ter Kasteličeva.