Kot je povedal predstavnik Escade, tekstilnega podjetja visoke mode iz Nemčije, Hans Peter Hiemer, je podjetje Epas ključen projekt za Escado, na podlagi natančne analize pa so zavrnili nekaj konkurenčnih ponudb iz drugih držav. Glavni vzrok za postavitev Epasa v Gornji Radgoni so zaposleni v Muri, ki imajo dovolj znanja za proizvodnjo visokokakovostnih izdelkov, prednosti pa vidijo tudi v bližini surovin, dobro vpeljanem transportnem sistemu in v zgradbah ter zemljišču.
Ministrstvo je projekt podprlo, ker redstavlja odpiranje novih delovnih mest in povečevanje zaposlovanja temelj za višjo gospodarsko rast. Sodelovanje pri projektu Epas vidijo kot pilotni projekt, ki bo služil kot model sodelovanja z investitorji iz tujine tudi pri preoblikovanju drugih podjetij. Pri tem iščejo tudi nove načine sodelovanja s tujimi podjetji, k temu pa pritegniti še lokalne skupnosti, je povedal minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovski.
Mura sodeluje z nemško Escado že več kot sedem let, projekt v Gornji Radgoni pa pomeni tudi odpravljanje problemov soboškega tekstilnega podjetja, ki ne uspeva zapolniti proizvodnih zmogljivosti, je ob tem povedal predsednik uprave Mure Borut Meh. V radgonskem obratu je trenutno zaposlenih 480 ljudi, od katerih jih bo okrog 200 dobilo zaposlitev v Epasu, od tega med 160 in 170 proizvodnih delavcev, ki delajo na normo. Podjetji sta se tudi dogovorili, da bosta dovolj dela zagotovili za preostale delavce, ki bodo preseljeni v Mursko Soboto.
Nastajanje skupnega podjetja v treh korakih
Do skupnega podjetja bo prišlo v treh korakih, pri čemer bo prvi korak zaključen septembra letos, ko bodo izbrani zaposleni, adaptirali pa bodo tudi poslovne prostore v Radgoni. V naslednjih dveh korakih namerava Escada prenesti v obrat tudi raziskovalno in razvojno funkcijo ter vzpostaviti osrednji logistični in učni center za približno 50 odstotkov proizvodnje v celotni regiji, vključno s Slovenijo, Hrvaško in Madžarsko.
Petrinova: Potreben bo dvig tehnološke in kadrovske usposobljenosti
Težave s katerimi se srečuje domača tekstilna industrija so podobni težavam tekstilne industrije v državah članicah EU, je članom upravnega odbora združenja za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo na Gospodarski zbornici Slovenije povedala ministrica za gospodarstvo Tea Petrin.
Glavni problem tekstilne, oblačilne in usnjarske industrije, je v tem, da v minulih letih ni šla v enak program prestrukturiranja kot so šla podjetja v ostali industriji, je povedala Petrinova. Nujen je tako dvig tehnološke kot kadrovske usposobljenosti, odpraviti pa je potrebno tudi problem presežnih delavcev.
Države unije so so bolj produktivne in bolj konkurenčne, kljub temu pa beležijo na področju tekstilne in oblačilne industrije enak trend, je povedala Petrinova. Poudarila, da si bo tudi ministrstvo za gospodarstvo prizadevalo, da bo tekstilna panoga dobila posebno pozornost pri skladih EU. Industrijska politika EU in Sveta za konkurenčnost pri EU, je še vedno horizontalna in ne po panogah, vendar pa se bo posebna prednost dajala tudi posameznim panogam, predvsem novim in tistim, ki imajo velike stroške, kot jih ima na primer kemijska panoga zaradi vedno strožjih okoljskih pravil.
Člani upravnega odbora so ministrico ob tem opozorili na to, da podjetja ne morejo vlagati v razvoj in novo tehnologijo, saj je največji problem presežnih delavcev, ki so nepotrebni, vendar pa jih podjetja ne morejo odpustiti, saj je treba plačati visoko odpravnino. Tukaj se po njihovem mnenju tudi pojavlja največja ovira prestrukturiranju podjetja.
Za Matjaža Pusta iz Rašice predstavlja glavni problem starostna struktura in nizka izobrazba zaposlenih, pri čemer je izpostavil, da bi veliko pripomoglo tudi sezonsko zaposlovanje, ali delo na domu, vendar se za podjetja pri tem pojavljajo preveliki stroški. "Ne moremo investirati v blagovne znamke, če investiramo v odpravnine," je poudaril. Petrinova ni sprejela razlage članov upravnega odbora, da je problem v nekvalificirani delovni sili, pri tem pa je povprečna starost delavk okoli 46 let. Povedala je še, da je problem uprave, če ta ni vlagala v izobraževanje delavk in to ne more biti razlog za slab položaj podjetij.
Povedala je, da lahko v podjetjih računajo na določeno podporo pri prestrukturiranju podjetij, tudi kar se tiče presežnih delavcev, saj bodo tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve tej panogi namenili več sredstev.
Ministrica Petrinova in državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Mateja Mešl sta članom združenja predstavili tudi program sodelovanja med slovenskimi tekstilnimi podjetji in podjetji iz španske Katalonije. Namen največ polletnega projekta je izmenjava izkušenj in pogledov na to, kakšna je bila pomoč države pri prestrukturiranju podjetij in olajšali dostop do trgov obeh držav. Petrinova je poudarila, da je prva groba definicija sodelovanja med državama že vzpostavljena, v interesu ministrstva pa je, da se sodelovanje čimprej začne. Španiji je kot eni redkih evropskih držav uspelo uspešno prestrukturirati to industrijsko panogo.
