'Skok cen goriva je presenečenje, a ne gre nujno za kartelno dogovarjanje'

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je rast cen goriva povezal z "nagajanjem" odhajajoče vlade, ki da se maščuje ljudem, ker je niso izvolili. Povedal je, da v Sloveniji trg naftnih derivatov ne deluje in da je čas za pametno regulacijo. "Sam pa lahko opazim eno stvar in to so tudi naši pravniki pogledali – da lahko v zadnjih podražitvah opazimo sume kartelnega dogovarjanja," je dejal v torek.

Kot so navedli v AVK, že dlje časa spremljajo razmere na trgu pogonskih goriv. Spomnili so, da so konec lanskega leta pripravili novo sektorsko raziskavo trga pogonskih goriv, v kateri so predstavili ugotovitve o razmerah na maloprodajnem trgu pogonskih goriv v Sloveniji. Z raziskavo so ugotovili, da cene ponudnikov po deregulaciji niso bile vedno enake, so pa bili pogosto zaznani enaki datumi sprememb maloprodajnih cen pri različnih ponudnikih.

Iz podatkov, ki jih je pridobila agencija, izhaja, da manjši ponudniki hitro sledijo spremembam maloprodajnih cen večjih ponudnikov. "Spremljanje cen konkurentov in prilagajanje nanje pa sama po sebi nista konkurenčnopravno sporna, če nista posledica prepovedanega omejevalnega ravnanja podjetij (omejevalnega sporazuma ali zlorabe prevladujočega položaja)," izpostavljajo v AVK.

Izpostavljajo še, da sistem napovedovanja in spreminjanja cen, ki je uveljavljen v Sloveniji ter se odraža v napovedovanju in vnosu cen v aplikacijo Goriva.si, omogoča hitro prilagajanje cen cenam drugih ponudnikov. "Ureditev tega področja pa je v pristojnosti ministrstva za gospodarstvo, razvoj in tehnologijo," so še navedli v AVK, kjer morebitnih postopkov oz. konkretnih aktivnosti v zvezi s trenutnim dogajanjem na trgu zaradi interesa postopka ne morejo podrobneje komentirati.

Profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Sašo Polanec meni, da je pretežni del cene goriv odvisen od skupnih dejavnikov in da glede na to ni nujno, da gre za kartelno dogovarjanje.  "Vsi kupujejo na svetovnih trgih, vsi plačujejo trošarine, v Sloveniji plačujejo enake dajatve in DDV. Marže predstavljajo relativno majhen delež celotne cene, recimo 12 ali 13 centov v maloprodajni ceni, ki je 1,8 evra. To ne pomeni nujno kartelnega dogovarjanja. Kot vidimo po cenah, se razlikujejo za nekaj centov, kar je že kar veliko. Pri naftnih derivatih so trije centi velika razlika," pojasnjuje strokovnjak. 

Polanec sicer meni, da je bila deregulacija nujno potrebna, saj je Slovenija marže vzdrževala na nizki ravni. "Slovenija je s svojo regulacijo sama povzročila izstop številnih podjetij in je konkurenco sama zatrla. Če so marže regulirano nizke, potem ni motivacije za trgovce. Drugi razlog, ki je prav tako povezan z državo, pa je ta, da ni mogoče dobiti lokacije za trgovino z naftinimi derivati. Na ta način se struktura tržnih deležev tudi težje premika."  

Zaskrbljeni so tudi v Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS). Ocenjujejo, da trg pogonskih goriv ne deluje na način, ki bi potrošnikom zagotavljal vsaj minimalno možnost izbire. Od države pričakujejo, da bo pripravila model določanja cen pogonskih goriv, ki trgovcem ne bo dopuščal izkoriščanja specifične tržne situacije, od trgovcev pa boljše obveščanje potrošnikov o cenah goriv na posameznem bencinskem servisu.

"Nedavne podražitve, potem ko je vlada zaradi geopolitične situacije in dogajanja na mednarodnem in domačem trgu z naftnimi derivati ter velikih nihanj cen začasno regulirala cene, kažejo, da potrošniki skorajda nimajo izbire oziroma se, četudi se je pojavilo nekaj diskontnih ponudnikov, konkurenca kvečjemu zmanjšuje. O tem na eni strani priča prodaja OMV-jevih servisov MOL-u, na drugi strani pa doslej (še) ni ob deregulaciji napovedanega vstopa novih večjih trgovcev z gorivom. Na ne- ali pa vsaj premajhno konkurenčnost kaže tudi primerjava cen – med obstoječimi ponudniki in tudi na bencinskih servisih istega ponudnika (izjema so servisi ob avtocestah in hitrih cestah) se cene zgolj minimalno razlikujejo."

Počivalšek o podražitvi pogonskih goriv: Po potrebi bomo ukrepali

 Vlada bo po napovedih ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravka Počivalška preverila zadnje dogajanje na trgu pogonskih goriv in po potrebi ukrepala. Ob tem je odločitev vlade, da ne regulira več cen pogonskega goriva, utemeljil s stabilizacijo trga z vidika količin in cen.

"Cene goriv smo omejili zaradi nestabilnosti na trgu," je ob robu podpisa pisma glede namere o vzpostavitvi gospodarsko-logističnega središča Feniks v Posavju povedal Počivalšek. Razmere so se od tedaj stabilizirale. "Bomo pa preverili vse, kar se dogaja na trgu, in po potrebi ukrepali," je zagotovil.

Komentiral je tudi izjavo Roberta Goloba, da trg v Sloveniji ne deluje in da je čas za pametno regulacijo. Kot je izpostavil, imamo v Sloveniji tri ponudnike, nimamo duopolnega sistema, predvsem pa je po njegovih besedah treba pogledati analizo prodaje posameznih goriv, ne samo števila trgovcev. Spomnimo, madžarski MOL je v fazi prevzema OMV.

Gospodarski minister je dodal, da je bila Slovenija edina država v Evropi, ki je imela regulirane cene. "V preteklem obdobju smo sprostili marže, to, kar se dogaja sedaj na cenovnem področju, pa se dogaja zaradi rasti cene osnovne surovine, ki predstavlja med 40 in 50 odstotkov cene goriva," je pojasnil.

Če trg ne deluje, imamo po ministrovih besedah agencijo za varstvo konkurence, ki ima dolžnost, da zadeve nadzira in ukrepa.

Napovedi avtoprevoznikov, da bodo v luči rekordnih cen goriva podražili storitve, Počivalšek ni želel komentirati. "Dejstvo pa je, da avtoprevozniki nimajo teh cen, ampak imajo posebne pogodbe s trgovci, pri katerih se oskrbujejo. Vsak mora nositi odgovornost za to, kar ima," je sklenil.

Kako smo prišli do trenutnih cen?

Polanec pravi, da je skok cen sicer presenečenje, glede na to, da je vlada reagirala že relativno zgodaj, po začetnih dvigih cen naftnih derivatov na svetovnih trgih. "Mnoge države tega šoka niso absorbirale na ta način. Na neki način pa je bila sprememba neobhodna in smo morali prilagoditi cene." Kot pravi strokovnjak s katedre za ekonomijo, je ključni razlog to, da bo morala država naftnim distributerjem povrniti škodo. "Prišlo je do strukturnih premikov in cene bodo na daljši rok višje."

Vlada se je za začasno regulacijo maloprodajnih cen določenih naftnih derivatov odločila 14. marca zaradi hudih motenj na mednarodnem in domačem trgu z naftnimi derivati in velikih nihanj cen. Najvišjo dovoljeno maloprodajno ceno neosvinčenega 95-oktanskega bencina na bencinskih servisih po državi je določila pri 1,503 evra za liter, dizla pa pri 1,541 evra za liter. Regulacija je veljala do konca aprila; vlada regulacije namreč ni podaljšala, cene pa se od 1. maja znova prosto oblikujejo na trgu.

Pričakovano so se cene pogonskih goriv v nedeljo krepko zvišale. Na bencinskih servisih Petrola zunaj avtocest je treba za liter 95-oktanskega bencina odšteti 1,652 evra, za liter dizla pa 1,853 evra. OMV Slovenije liter 95-oktanskega bencina ponuja za 1,649 evra, dizla pa za 1,849 evra. MOL Slovenija medtem liter bencina ponuja za 1,617 evra, dizla pa za 1,816 evra.

Še nekoliko višje so cene na bencinskih servisih ob avtocestah. Na Petrolovih avtocestnih črpalkah je za 95-oktanski bencin zdaj treba odšteti 1,682 evra na liter, na OMV pa 1,697 evra. Za liter dizla je pri Petrolu treba odšteti 1,876 evra na liter, na avtocestnih črpalkah OMV pa 1,889 evra.

Naftni trgovci so cene pogonskih goriv torej določili v skoraj enaki višini, zaradi česar so se pojavili sumi morebitnega kartelnega dogovarjanja. To je v torek izpostavil tudi najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob.

Cene pogonskih goriv sicer še vedno nekoliko blažijo nižje trošarine. "Manevrskega prostora glede na nižanje trošarin ni," opozarja Polanec, saj so trošarine na minimumu, ki ga določa EU. "Tukaj bi lahko kvečjemu EU zniževala minimalne trošarine." Cena bo po njegovem mnenju ostala relativno visoka. "Eden od ukrepov, ki jih preučuje EU, so neke vrste uvozne carine na rusko nafto. Na ta način bi lahko mogoče na eni strani oslabila Rusijo in hkrati zmanjšala pritisk na domači proračun."

Pri zviševanju cen na svetovnem trgu je po Polančevi oceni ključni faktor negotovost. Pri tem izpostavlja, da smo imeli že pred vojno v Ukrajini močen gospodarski cikel, ki so ga gnale ekonomske politike po covidu. Zato so se že pred tem dvignile cene, ukrajinska kriza pa je povzročila le dodatno negotovost.  

Pričakuje  tudi višjo inflacijo od 6,4-odstotne napovedi Umarja. "Na kratek rok pričakujem dvig inflacije, potem pa bodo ukrepale centralne banke."