Škodo je treba preprečiti

Računsko sodišče je v revizijskem poročilu o smotrnosti ravnanja države pri preprečevanju in odpravi posledic suše v kmetijstvu ocenilo, da sistem preprečevanja posledic suše v kmetijstvu ni vzpostavljen in da sistem odprave posledic suše še vedno vsebuje pomanjkljivosti. Sodišče je zato kmetijskemu ministrstvu naložilo pripravo odzivnega poročila, v poročilu pa dalo tudi vrsto priporočil, ki se nanašajo predvsem na aktivnosti za zmanjšanje škode in proračunskih sredstev.

Sodišče je revidiralo delovanje ministrstev za kmetijstvo in za okolje ter nekaterih drugih institucijah v sušnih obdobjih v času od leta 2000 do sredine leta 2006. Kmetijsko ministrstvo mora odzivno poročilo, v katerem bo navedlo in opisalo aktivnosti in ukrepe za jasnejšo opredelitev nalog pri preprečevanju posledic suše v kmetijstvu ter za pregledno izkazovanje financiranja ukrepov tako na področju preprečevanja kot odprave posledic suše, predložiti v 90 dneh.

Kar 23 priporočil

Predvsem pa se je sodišče, kot je na današnji novinarski konferenci dejal prvi namestnik predsednika računskega sodišča Tomaž Vesel, v poročilu osredotočilo na priporočila. "Ministrstvoma za kmetijstvo in za okolje podajamo 23 različnih priporočil, med katerimi velja omeniti definiranje smiselnih preventivnih ukrepov, vzpostavitev sistema, po katerem bodo veliki namakalni sistemi primerno vzdrževani za delovanje, ter enotno ocenjevanje škode in preverjanja podatkov," je povedal Vesel.

Za preventivo le malo več kot 3 mio evrov

Po besedah vrhovnega državnega revizorja Miroslava Kranjca je sodišče v okviru revizije ugotavljajo državne stroške v obdobju 2000-2006, povezane s sušo. Ocenjena škoda, ki jo je povzročila suša v kmetijstvu, znaša 247 milijonov evrov, medtem ko je odprava posledic omenjene škode državo stala 86 milijonov evrov oz. dobrih 34 odstotkov celotne ocenjene škode. Država pa je za preventivne ukrepe namenila le dobre tri milijone evrov.

Sodišče je ocenilo, da je tako razmerje med sredstvi za odpravo posledic in za preventivne ukrepe izrazito neustrezno, je povedal Kranjc. Po mnenju sodišča bi zato država morala iskati bolj primerno in učinkovito kombinacijo ukrepov, njihovo težišče pa prenesti od odprave posledic na preprečevanje nastanka škode.

Sistem preprečevanja ni vzpostavljen

Računsko sodišče ocenjuje, da sistem preprečevanja posledic suše v kmetijstvu ni vzpostavljen. Kmetijsko ministrstvo je od vsaj 12 ukrepov, ki jih predvideva teorija in jih izvajajo nekatere države, izvajalo le tri: izvajalo gradnjo namakalnih sistemov, spodbujalo ohranjanje kolobarja ter ozaveščalo kmete glede primernosti gojenja posameznih kultur. Nobeden od treh omenjenih ukrepov pa se ne izvaja z namenom preprečevanja nastanka posledic suše, temveč z namenom pospeševanja pridelave.

Ob tem pa so stroški odprave posledic suše visoki. Kot je navedel Kranjc, so v obravnavanem obdobju stroški za izplačilo državnih pomoči po konzervativnih ocenah znašali 20,5 milijarde tolarjev, za znižanje katastrskega dohodka na kmetijskih in gozdnih zemljiščih je namenjenih 1,6 milijarde tolarjev, za zmanjšanje oz. odpis prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 2,2 milijarde tolarjev, za zmanjšanje oz. odpis prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov pol milijarde evrov, medtem ko cilj zavarovanja škode pred nevarnostjo suše sploh ni izveden.