Širjenje koronavirusa vpliva tudi na prodajo piva Corona

Ministri EU, pristojni za konkurenčnost, so danes v Bruslju razpravljali o vplivu novega koronavirusa na evropsko gospodarstvo. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti je izpostavil zlasti vprašanje vpliva na izvoz ter pozval Evropsko komisijo k premisleku o pripravi smernic v podporo podjetjem in finančni pomoči.

Vsi govorci iz 27 članic unije so uvodoma izpostavili, da je najslabše zganjati preveliko paniko, in da je treba predvsem počakati na verodostojne informacije, ki se pričakujejo v roku meseca dni, je pojasnil Cantarutti.

O konkretnih ukrepih danes niso govorili, saj bodo najprej podrobno preučili dejanske učinke, je pa bilo izraženo zavedanje, da bo novi virus na evropsko gospodarstvo vsekakor vplival, je izpostavil državni sekretar.

Predstavniki članic so sicer po njegovih besedah izpostavljali zlasti vpliv novega virusa na turizem, logistiko, transport in na blagovno menjavo, še posebej na izvoz, ki je ključen tudi za Slovenijo.

Državni sekretar je pojasnil, da imajo stalne stike s predstavniki največjih izvoznih podjetij in da večina meni, da se bodo prve težave, povezane z dobaviteljskimi verigami, pokazale v 10 do 14 dneh.

Nekateri rešujejo težave zaradi omejenega ladijskega transporta z letalskim transportom, ki pa je dražji in povečuje stroške, nekateri pa iščejo alternativne dobavitelje znotraj EU, je izpostavil Cantarutti.

Ob tem je državni sekretar poudaril, da je pojav novega virusa tudi pomembna priložnost za pospešitev reindustrializacije Evrope, tako da bi bila bolj imuna na takšno dogajanje.

Omenil je tudi možnost zmanjšanja proizvodnje, na primer v avtomobilski industriji, kar bi verjetno pomenilo, da bo treba reševati vprašanje viška delovne sile. Zato pripravljajo v sodelovanju z ministrstvom za delo osnutek interventnega zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa, ki je bil uveljavljen že leta 2009 ob finančni krizi in ga bodo uporabili, če bo treba. V tem trenutku po njegovih besedah ne kaže, da bodo potrebna odpuščanja.

Pripravljajo tudi ukrepe v pomoč podjetjem pri izpadu tržnih aktivnosti, zlasti sejmov, ki gredo v smeri digitalnega trženja in digitalnih sejemskih platform.

Poleg tega bodo tudi na željo predstavnikov gospodarskih združenj v kratkem organizirali strateški svet pri ministru za gospodarstvo, kjer bodo te zadeve tudi konkretno predstavili.

Cantarutti je danes v Bruslju izpostavil tudi slovenski predlog, da se premisli o morebitni premestitvi sredstev v okviru evropskega proračuna v pomoč najbolj prizadeti industriji oziroma gospodarstvu pri soočanju z negativnimi vplivi novega virusa.

AB Inbev kljub koronavirusu letos pričakuje višji dobiček

Največji svetovni proizvajalec piva AB Inbev, ki obvladuje znamki piva Stella Artois in Budweiser, je lani vknjižil 8,09 milijarde dolarjev (7,44 milijarde evrov) čistega dobička, kar je 29 odstotkov več kot leto prej. Kljub epidemiji koronavirusa pričakuje, da se bo dobiček iz poslovanja letos povečal.

Kot so sporočili iz družbe, je koronavirus že močno vplival na njihovo poslovanje v prvem letošnjem četrtletju. "V prvih dveh mesecih letošnjega leta smo po trenutnih ocenah zaradi upada prihodkov izgubili 285 milijonov dolarjev," so sporočili iz družbe, pod katere okrilje spada tudi blagovna znamka Corona.

Padec prihodkov je predvsem posledica ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa na Kitajskem, ki med drugim vključujejo zaprtje mnogih gostinskih obratov. Manj piva so Kitajci kupili tudi v trgovinah.

Kljub težavam družba pričakuje, da se bo dobiček iz poslovanja letos zvišal za dva do pet odstotkov.

Nemški avtomobilski proizvajalci svarijo pred učinki koronavirusa

Kitajski avtomobilski trg bi se lahko letos skrčil za sedem odstotkov, je danes opozorilo nemško združenje avtomobilskih proizvajalcev VDA. Že pred izbruhom koronavirusa so v združenju pričakovali krčenje, z epidemijo pa se obeti še slabšajo.

"Beležimo šibek začetek leta," je na novinarski konferenci v Berlinu danes dejala predsednica VDA Hildegard Müller. Prodaja je v prvih dveh februarskih tednih upadla za kar 92 odstotkov.

Pred izbruhom koronavirusa so v VDA pričakovali dvoodstotni padec prodaje na kitajskem trgu, sedaj pa računajo na sedemodstotnega. "Ne pričakujemo hitrega okrevanja," je dejala Müllerjeva.

Kitajsko združenje avtomobilskih proizvajalcev CPCA je ocenilo, da bi lahko prodaja avtomobilov februarja na letni ravni upadla za do 70 odstotkov, skupaj pa za januar in februar pričakujejo 40-odstotni padec.

Manjšo proizvodnjo, ki je posledica težav v dobavi, je mogoče nadoknaditi, je dejal strokovnjak za avtomobilsko industrijo Ferdinand Dudenhöffer. Bolj problematična sta zanj padec gospodarske rasti in povpraševanja.

Nemški avtomobilski proizvajalci na Kitajskem ustvarijo okoli 35 odstotkov svoje prodaje, zato šibek kitajski trg predstavlja veliko tveganje. Prodaja na Kitajskem se je lani že skrčila za desetino v luči trgovinske vojne s Kitajsko.

Naročila trajnih dobrin v ZDA januarja navzdol

Naročila trajnih dobrin so v ZDA januarja od decembra nazadovala za 0,2 odstotka, ministrstvo za trgovino pa poroča, da se je zmanjšalo predvsem povpraševanje po avtomobilih in vojaških letalih. Naročila trajnih dobrin so decembra v primerjavi z novembrom narasla za 2,9 odstotka.

Brez upoštevanja muhastega transportnega sektorja so naročila trajnih dobrin januarja od decembra narasla za 0,9 odstotka. V letu dni od januarja lani pa so padla za 2,3 odstotka. Ekonomisti vidijo razlog v trgovinski vojni s Kitajsko, ki je prizadela ameriško predelovalno industrijo skozi lansko leto. Vojna je vsaj trenutno prekinjena, vendar pa na sceno stopa koronavirus, ki bo prav tako prizadel ameriško in svetovno gospodarstvo.

V transportnem sektorju ZDA se nadaljujejo težave letalskega proizvajalca Boeing, katerega letala 737 max so na tleh že leto dni. Kljub temu pa je bil januar dober za letalsko industrijo, saj so naročila civilnih potniških in tovornih letal poskočila za 346,2 odstotka, potem ko so decembra padla za 66,7 odstotka. Naročila vojaških letal pa so januarja padla za 19,6 odstotka.

Naročila avtomobilov in rezervnih delov so januarja nazadovala za 0,8 odstotka, naročila računalnikov so narasla za osem odstotkov in naročila strojev za 2,1 odstotka. Brez upoštevanja obrambnih naročil in letalstva so naročila za tako imenovane osnovne kapitalske dobrine narasla za 1,1 odstotka, potem ko so decembra nazadovala.

Ameriško gospodarstvo ob koncu lanskega leta z 2,1-odstotno rastjo

Gospodarska rast ZDA je bila v zadnjem četrtletju lanskega leta sicer 2,1-odstotna, kar je enako, kot je znašala prva ocena ministrstva za trgovino ZDA, ki bo tretji in zadnji izračun gospodarske rasti v zadnjem četrtletju 2019 podalo marca. Celoletna gospodarska rast leta 2019 pa je prav tako ostala pri 2,3 odstotka.

V drugem poročilu o gospodarski rasti v četrtem četrtletju 2019 ministrstvo za trgovino ugotavlja, da je bila rast potrošniške porabe namesto 1,8- le 1,7-odstotna, nestanovanjske investicije pa so padle za 2,3 odstotka, kar je bil že tretji zaporedni četrtletni padec.

Inflacija, vezana na potrošniško porabo brez upoštevanja cen energije in hrane, ki jo centralna banka Federal Reserve najbolj upošteva pri svoji denarni politiki, je bila v zadnjem četrtletju lani na letni ravni le 1,2-odstotna, kar je daleč pod ciljem dveh odstotkov.

Ameriška ekonomija bo najverjetneje rasla počasneje od triodstotnega cilja vlade predsednika Donalda Trumpa, banka Goldman Sachs pa za tekoče prvo četrtletje 2020 ocenjuje, da bo rast zaradi koronavirusa le še enoodstotna.

Že preden so se pojavile skrbi zaradi virusa, so se ocene o rasti v prvem četrtletju gibale pod dvema odstotkoma zaradi znamenj manjše javne porabe in le majhne rasti zasebnih vlaganj. Ekonomija pa je odvisna od potrošnikov in brez njihovega zapravljanja rasti ne bo.