Študija, ki jo je inštitut naredil po naročilu avstrijskega gospodarskega ministrstva, ugotavlja da bodo države s širitvijo pridobile večji trg, kar dolgoročno predstavlja pozitivne impulze za gospodarsko rast. Vendar pa bodo s širitvijo več pridobile bodoče članice, saj naj bi v desetih letih zabeležile precej višjo gospodarsko rast, kot države, ki že sestavljajo evropsko petnajsterico.
Strokovnjaki instituta v študiji ugotavljajo, da naj bi Madžarska in Poljska v prihodnjih desetih letih zaradi širitve EU zabeležile dodatno med osem- in devetodstotno realno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija, Češka in Slovaška pa naj bi zabeležile med štiri- in šestodstotno dodatno povečanje obsega BDP. Avstrija si za primerjavo z novimi članicami od širitve EU lahko obeta le 0,75-odstotno dodatno rast BDP.
Vzrok za tako razliko v pričakovanih koristi širitve se po mnenju instituta skriva v dejstvu, da je Avstrija v preteklih letih že zelo izkoristila rastoči vzhodnoevropski trg. V omenjenih pet držav je npr. lani izvozila skoraj 8,5 milijarde evrov in tako presegla obseg svojega izvoza v Švico in ZDA. Hkrati si je Avstrija z omenjenimi vzhodno- in srednjeevropskimi državami prigospodarila tradicionalen zunanjetrgovinski presežek (lani za 1,53 milijarde evrov).
S širitvijo bodo sicer po izračunih instituta pridobile tudi države, ki so že članice, in sicer največ tiste, ki jih s kandidatkami povezujejo kulturne, geografske in zgodovinske vezi. Največ lahko tako od širitve pričakujejo Nemčija, Avstrija in Italija.
Institut se je v študiji dotaknil tudi prostega pretoka delovni sile, ki naj bi predstavljal "politično najbolj vroč krompir" procesa širitve. Ob predpostavki, da pretok delovne sile kandidatk ne bi bil deležen nobenih omejitev, naj bi po pridružitvi Slovenije, Madžarske, Slovaške, Češke in Poljske letno v 15 držav članic prispelo približno 70.000 novih iskalcev zaposlitve. Po desetih letih naj bi se to število zmanjšalo na 35.000. Od tega naj bi dve tretjini ljudi v prvih desetih letih zaposlitev iskalo v Nemčiji (45.000 letno), 10 odstotkov (8000 letno) pa v Avstriji.
