Šircelj: Proračuna izrazito razvojna, več sredstev pri vseh uporabnikih

Janez Janša je spomnil, da bo imela Slovenija v naslednjih letih na voljo daleč največ denarja iz EU doslej. "Z njim bomo lahko zakrpali marsikatero vrzel, ki se je pojavila letos, po drugi strani pa zacelili tudi kakšno staro investicijsko rano," je dejal. Napovedal je obsežne investicije na vsa tista področja, kjer smo zdaj podhranjeni, denimo v zdravstvo ter varstvo starejših, prav tako pa tudi vlaganja v digitalizacijo, znanje in v vse tisto, kar lahko Slovenijo tudi v prihodnje dviga nad evropsko povprečje.

Da se ob možnosti za koriščenje sredstev iz evropskih virov načrtuje visoka rast investicij, je povedal tudi Andrej Šircelj. Hkrati pa je iz predlaganih dokumentov razvidna tudi socialna naravnanost, je zagotovil. Opozoril pa je, da so proračuna tokrat pripravljali v okoliščinah velike nepredvidljivosti in s tem povezanih tveganj, tako glede epidemije kot posledic za gospodarstvo in javne finance. Napovedi so sicer optimistične, po 6,7-odstotnem padcu gospodarske aktivnost v letu 2020 naj bi se prihodnje leto BDP okrepil za 5,1 odstotka, leto pozneje pa za 3,7 odstotka.

Za blažitev posledic epidemije je v letu 2021 načrtovanih še 774 milijonov evrov izdatkov za potrebe blažitve posledic epidemije covida-19. V letu 2022 vlada ne načrtuje več teh izdatkov, je povedal Šircelj. Za leto 2021 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki znižujejo na 10,72 milijarde evrov, medtem ko se bodo odhodki povečali na 13,47 milijarde evrov. V letu 2022 naj bi se prihodki povzpeli na 11,01 milijarde evrov, odhodkov pa bo za skupaj 12,60 milijarde evrov.

Saldo državnega proračuna se bo posledično izboljševal, je ugotovil minister. Leta 2021 je proračunski primanjkljaj predviden v višini 5,6 odstotka BDP, leta 2022 pa v višini 3,1 odstotka BDP. Ob tem pa se sredstva pri vseh uporabnikih povečujejo. Šircelj je povedal, da se najbolj povečujejo sredstva za zdravstveno varstvo, za promet in prometno infrastrukturo ter za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo. Opazna je tudi rast sredstev za znanost in informacijsko družbo ter za podjetništvo in konkurenčnost.

Opozoril je še na dolg države - z letošnjih 82,4 odstotka BDP naj bi se prihodnje leto znižal na 80,9 odstotka BDP in v letu pozneje na 79,3 odstotka BDP. "V naslednjih dveh letih se bo dolg znižal za tri odstotne točke, ob tem da bo država sprotno poravnavala vse tekoče obveznosti," je zagotovil.

Janša je povzel, da sta predlagana proračuna optimistična, razvojna, socialna, trajnostna ter usmerjena v prihodnost. "Viri, ki jih predvidevamo za razvojne in ostale politike, so realni, dosegljivi," je dodal, a opomnil, da je dostop do njih v veliki meri odvisen od našega ravnanja.

Da bomo lahko dejansko koristili dodatna evropska sredstva za okrevanje, moramo namreč odpraviti na stotine birokratskih ovir. "Sicer bodo ta sredstva le možnost," je posvaril. Prvi paket ukrepov za odpravo birokratskih ovir je svet za debirokratizacijo že pripravil, sledil bo še drugi. Velik del teh ukrepov pa moramo po Janševih besedah sprejeti v naslednjega pol leta.

Glede domačih prihodkov proračuna pa je Janša dejal, da jih je negotovo napovedovati, dokler ne vemo, kdaj bomo dobili cepivo ali zdravilo za covid-19. "Vsi upamo, da bo čim prej, ampak točne napovedi ni," je dejal. Ob tem je ugotovil, da zdaj veljavni ukrepi, ki so manj strogi kot spomladi, niso prijeli. Slediti zato znajo strožji ukrepi, kar pa se bo seveda poznalo tudi na padcu proizvodnje. Predvsem nekateri storitveni sektorji bodo še dodatno prizadeti in to bo vplivalo na kondicijo našega gospodarstva, družbe v celoti in posledično tudi na prihodke v državno blagajno.

Vlada je predlog proračunov za prihodnji dve leti poslala v obravnavo v DZ dober teden potem, ko so poslanci sprejeli rebalans letošnjega proračuna. "Tokrat so pred nami proračunski dokumenti, ki so bistveno bolj optimistični," je še dejal Janša.

Vsebinske razprave poslovnik na današnji seji DZ ne predvideva, pač pa bo potekala pozneje na sejah zainteresiranih delovnih teles državnega zbora. Te bodo sklicane v času od 7. do 14. oktobra, dan pozneje pa se bo iztekel rok za vlaganje dopolnil. Glasovanje o sprejemu proračunov bo nato predvidoma sredi novembra.