Konfederacija sindikatov: Vlada vztrajno ignorira naše pripombe

Članice EU so v zaključni fazi priprave nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Prvega je te dni v presojo Evropski komisiji poslala Portugalska. Slovenija naj bi to po napovedih storila v naslednjih dneh. Načrti bodo podlaga za črpanje sredstev iz skoraj 673 milijard evrov vrednega instrumenta za okrevanje, ki je del širšega 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje EU po koronski krizi.

Današnjo sejo je sklicala vlada, z namenom obravnave Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), saj ga mora vlada poslati v Bruselj do 30. aprila 2021. Vlada je predlagala tudi širitev dnevnega reda s predlogom Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 in osnutkom Programa stabilnosti 2021. "Kljub temu, da o teh dveh dokumentih ni bilo nikakršnega predhodnega usklajevanja niti seznanitve, je vladna stran nasprotovala sprejemu sklepa, s katerim bi to ugotovitev potrdili. Gre namreč za še eno v nizu mnogih kršitev pravil delovanja ESS in temeljnih načel socialnega dialoga, ki jim je Slovenija zavezana tudi z mednarodnimi dokumenti," pa so prepričani v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja (KSJS).

Pri obravnavi Načrta za okrevanje in odpornost so sindikati izpostavili, da dokument z njimi ni bil usklajevan, niti da niso sodelovali pri njegovem oblikovanju, kljub temu, da je to jasno navodilo tudi Evropske komisije. "Kar štiri mesece je imel NOO oznako "interno" in nam ni bil niti dostopen. V zadnjih dveh mesecih pa je bilo sklicanih nekaj predstavitvenih sestankov, brez možnosti upoštevanja naših pripomb."

Posebej so izpostavili Ministrstvo za zdravje, ki da v vsem tem času ni sklicalo niti enega sestanka na temo Načrta za okrevanje in odpornost. "Hkrati pa so v njihovem načrtu reforme celotnega zdravstvenega sistema, od posegov v košarico zdravstvenih storitev, zdravstvenega zavarovanja in plačna reforma mimo enotnega plačnega sistema. Vlada načrtuje sprejem Zakona o dolgotrajni oskrbi še letos, a delovna skupina ne deluje in finančna konstrukcija še vedno ni dorečena. Odprte so tudi vsebinske rešitve, sindikati pa sploh nismo vključeni. Vse to nakazuje na pohod k razgradnji sistema javnega zdravstva in načrtni privatizaciji."

Sindikati so tudi pozvali k usklajevanju na drugih področjih pri kurikularnih reformah, reformah visokega šolstva, pokojninske reforme in reforme glede nadomestila za brezposelnost.

V KSJS izražajo protest nad načinom, kako je vlada vključila socialne partnerje v oblikovanje NOO, sindikati pa da niso imeli nikakršne možnosti vpliva na dokument. "Največja stopnja sodelovanja so bile predstavitve posameznih resorjev (zgolj nekaterih, ki so se sami tako odločili)." Sindikati poudarjajo, da je NOO načrt, ki odgovarja na težave, ki se nakopičile zaradi covidne krize in vplivajo na kakovost življenja ljudi. "Pokazalo se je, da je ta pandemija zelo (negativno) vplivala na področje duševnega zdravja, osebnih stisk in nasilja (zlasti medpartnerskega in v družini) ter na položaj otrok in mladih ter starejših. V dokumentu ni ukrepov, ki bi prinesli okrevanje in odpornost ljudi na osebne stiske." 

Hkrati zahtevajo, da bodo v delovne skupine, ki so najavljene v NOO pri posameznih področjih, enakovredno in od začetka vključeni tudi predstavnice oz. predstavniki reprezentativnih sindikatov s tistega področja. Kot so napovedali, bodo o celotnem dogajanju obvestili tudi Evropsko komisijo ter začeli s pripravami na ostrejše ukrepe. "Ne moremo dopustiti, da se ignorira več kot 70.000 članic in članov sindikatov KSJS. Ne bomo dopustili, da se ponižuje ljudi v Sloveniji in da vlada mimo vseh sprejema ukrepe, ki povečujejo neenakosti in koristijo zgolj najbogatejšim in (tujim) korporacijam," so še zapisali v izjavi za javnost.

Sloveniji je, kot je razvidno iz osnutka programa stabilnosti za 2021, iz instrumenta za okrevanje na voljo skoraj 1,8 milijarde nepovratnih sredstev in do 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev. Nastajajoči slovenski načrt za okrevanje je bil v zadnjih mesecih tarča številnih kritik, so pa vladni predstavniki v zadnjih dneh zagotavljali, da številnih kritiziranih elementov v najnovejšem besedilu ni več.

Je pa zdaj opozicijo razburilo, ker je iz osnutka programa stabilnosti, ki natančneje pojasnjuje javnofinančne načrte Slovenije za letos in naslednja leta, razvidno, da bo Slovenija iz instrumenta za okrevanje vsaj na začetku izkoristila le nekaj nad 1,1 milijarde evrov povratnih sredstev, ob tem pa še okoli 2,1 milijarde nepovratnih sredstev. V okviru širšega sklada za okrevanje ji je namreč na voljo nekaj več nepovratnih sredstev.

V opoziciji so kritični, da vlada ne namerava izkoristiti vsega potenciala načrta, na vladni strani pa pravijo, da ne želijo že takoj na začetku pretirano zadolžiti države.