Konec lanskega leta je bilo veljavnih skoraj 80.000 delovnih dovoljenj za tujce. Približno polovica je državljanov Bosne in Hercegovine, sledijo jim Hrvati. Večina dela v gradbeništvu, kjer pa je zaradi krize povopraševanje po delovni sili vse manjše, nenadnega odpuščanja pa vse več.
Iskali boljše življenje, našli nočno moro
Svobodni sindikati opozarjajo, da večina teh delavcev nima zagotovljene socialne varnosti. Delajo za minimalno plačo, nadure so neplačane. Izplačilo je pogosto le okoli 250 evrov. Delodajalci jim namreč zaračunajo stroške bivanja v "samskih domovih". “V Sloveniji nimamo predpisa, ki bi urejal bivanje tujih delavcev,” opozarjajo sindikati. Postelja, ne soba, v domu tako na mesec stane tudi do 150 evrov. V sobici, ki komaj zadošča za postavitev ležišč, bivajo štirje, da občasno ni elektrike ali tople vode, pa sploh ni nič posebnega.
Težava so tudi delovne razmere. “Delodajalci od zaščitnih sredstev poznajo samo čelado,” pravi delavec. Večina se jih javno ne upa izpostaviti – komunikacija z mediji je samo skrajšana pot do odpovedi, pravijo. Delajo dneve in noči. “Roki za izgradnjo so nemogoči – če bi bilo relno stavbo dokončati v enem letu, jo je zdaj treba v nekaj mesecih. "Gradbena podjetja investitorjem ponujajo tudi do 40 odstotkov popusta, najkrajši konec potegnejo podizvajalci in delavci."
Če ostanejo brez dela, se morajo pogosto čez noč vrniti v domovino, opozarja strokovni sodelavec svobodnih sindikatov Goran Lukič. Za prijavo v evidenco brezposelnih ali med prejemnike denarne socialne pomoči je namreč potrebno stalno prebivališče v Sloveniji. Kriv je slab meddržavni sporazum. “Za birokratsko kramo pa se skrivajo zgodbe resničnih ljudi. Ni dovolj misliti, da razumeš stisko malega človeka, če se občasno prevažaš s katrco!” je kritičen Lukič. Sindikati državo pozivajo, da uredi pomoč za tuje delavce. "Delavci migranti so bili učinkovit "produkcijski strošek", v času krize pa jih "odvržemo kot potrošni material nazaj v matično državo", še dodaja Lukič.
Podpiši prazen list ali pa …
Delodajalci od delavcev migrantov vse pogosteje zahtevajo, da podpišejo prazen papir ali pa pogodbo, s katero se odpovedujejo svojim temeljnim pravicam: odpravnini, letnemu dopustu, regresu, počitku med delovnim dnevom in delovnim tednom ter celo zaščitnim sredstvom. Med podjetji, kjer se to dogaja, sta družbi Arming, ki je eden od podizvajalcev pri gradnji stadiona v Stožicah, in Kodel. Ni pa nujno, da sta ti družbi edini. V manjših družbah naj bi kršitve namreč odkrili prej, medtem ko velikim gradbenim podjetjem nečedne posle uspe prikrivati dlje. Sindikati vse delavce, ki so se znašli v takšni situaciji, pozivajo, da pri njih poiščejo pomoč. Sumljivih sporazumov pa – priseljeni ali domači delavci – nikakor ne podpisujte!
Stožice so ponoči kot Las Vegas
Kot tipičen primer dela v nemogočih razmerah sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskar Komac navaja stadion Stožice. “Ta objekt bo nekoč Ljubljani in Ljubljančanom v ponos. V resnici pa bo predstavljal spomenik poteptanim temeljnim človekovih pravicam ljudi, ki so ga gradili dan in noč, v mrazu in snegu za človeka nedostojno plačilo.” Na koncu pa bodo poniknili. Takšna je namreč usoda veliko tujih delavcev, ki jih ob koncu projekta enostavno odpustijo. Novega dela ni, čaka jih le vrnitev v domovino. Tisto, od koder so prišli, ker niso mogli preživeti.
Iz katerih držav je v Slovenijo prišlo največ delavcev in koliko dela še sploh je za tujce?
KOMENTARJI (192)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.