GZS: Vse več je prikrite brezposelnosti

Dvig minimalne plače – ta se je 1. marca zvišala za 102 evra, na 562 evrov neto – v nasprotju z nekaterimi napovedmi ni povzročil dviga brezposelnosti, ugotavljajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). "Nasprotno, dvig lahko odpre pozitivne procese, da delodajalci ne bi gradili konkurenčnosti na nizkih plačah in neplačevanju prispevkov, ampak da ustvarjajo nove proizvode in storitve z višjo dodano vrednostjo," je dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Napovedi Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), da bi se lahko število brezposelnih zaradi dviga minimalne plače zvišalo za več kot 70.000, se tako niso uresničile. "Generalni direktor GZS je že vnaprej hotel dati alibi vsem menedžerjem, ki so zaradi menedžerskih odkupov in izčrpavanj podjetij uničili dobro stoječa podjetja," je bil oster izvršni sekretar ZSSS za ekonomsko področje Ladislav Rožič.

Očitno je, da je GZS podpirala ta "kriminal", obenem se pa dela družbeno odgovorne in skuša z vlado krojiti gospodarsko politiko, dodaja Rožič. "Zato bi jim svetoval, naj najprej pogledajo svojega nekdanjega predsednika v Viator & Vektorju, naj pogledajo v Prevent in Vegrad ter ostale paradne konje, ki so z njihovo pomočjo propadli."

Ob tem je Rožič spomnil, da je tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) popravil prvotne napovedi, da se bo število brezposelnih zaradi dviga minimalne plače dolgoročno zvišalo za več kot 17.000.

Odziv GZS: Povečuje se prikrita brezposelnost

75.000 delovnih mest bi bilo ogroženih v skrajnem primeru, če bi veljale kolektivne pogodbe in bi vsem zaposlenim po kolektivnih pogodbah za toliko zvišali plače, se je odzval generalni direktor GZS Samo Hribar Milič in dodal, da so v svojih analizah predvideli tudi druge možnosti. Poleg tega dodaja, se je še naprej zmanjševalo število redno zaposlenih, povečevalo pa se je število zaposlenih v drugih oblikah, predvsem samozaposlenih. "Vendar to niso trdne oblike zaposlitve, ampak je v mnogih primerih prikrita brezposelnost, ker so se mnogi za samozaposlitev odločili bodisi zaradi subvencij zavoda za zaposlovanje bodisi so jih v podjetjih v to 'prisilili', saj so še vedno delali za podjetje, a so bili zanj nižji strošek," je dejal Hribar Milič.

V tem času se je tudi močno zmanjšalo število delovnih dovoljenj, opozarja. To prikriva zmanjšanje delovnih mest, saj ti delavci niso prišli med brezposelne, ampak so morali oditi iz Slovenije, ker je dovoljenje za prebivanje vezano na delovno dovoljenje.

Konkurenčnost gospodarstva, predvsem tistega dela, ki je zaposloval ljudi z najnižjo izobrazbo in najnižjimi plačami, se je zaradi pritiska na minimalne plače zmanjšala, še dodaja. "Ne branimo tajkunskih prevzemov, vendar je dejstvo, da je bilo največ nekonkurenčnosti v podjetjih, ki so bodisi v državni lasti ali pa nimajo razvoja, ker je lastništvo razpršeno. Pri 'klasičnih' tajkunskih zgodbah, o katerih sedaj poslušamo, ne moremo govoriti o istih vzrokih," je dejal Hribar Milič.