Karantena v Italiji povzroča težave pri izvozu slovenskega mleka

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je na današnji tiskovni konferenci dejala, da so se z današnjim dnem razmere na živilsko-predelovalnem področju spremenile. Razlog je karantena, ki zaradi širjenja novega koronavirusa velja za celotno Italijo, na katero so močno vezani določeni pridelovalci iz Slovenije. Zlasti je prišlo do težav pri izvozu svežega mleka, je povedala ministrica.

Slovenija na letni ravni izvozi 160 milijonov litrov mleka, kar dnevno v povprečju pomeni 450.000 litrov mleka. Trenutno je moten izvoz približno ene tretjine. Dodala je, da se mleko lahko predela v prah, kapacitete za to imajo trenutno Pomurske mlekarne. 

"Slovenija nikakor ni motena ali ogrožena v preskrbi s prehranskimi izdelki," je ob tem poudarila Pivčeva. "Dobava in nakup sta popolnoma možna in bosta možna tudi v prihodnjih dneh," je zagotovila. Obenem pa se pripravljajo tudi podlage za krepitev blagovnih rezerv.

Pozvala pa je potrošnike, da se poslužujejo in kupujejo slovenske izdelke: "Imamo zadostne količine izdelkov domačih proizvajalcev, sedaj je čas, da jih podpremo z nakupom." 

Podobne težave, kot pri izvozu mleka, je v prihodnje moč pričakovati tudi v drugih sektorjih. Zato so na kmetijskem ministrstvu vzpostavili koordinacijsko skupino, ki bo spremljala vse dogodke in okoliščine, skrbela za komunikacijo z vsemi deležniki ter bo tudi zadolžena za pripravo morebitnih ukrepov za umirjanje situacije. Oblikovali so tudi kontaktno točko, na katero se lahko obračajo deležniki.

Paket ukrepov SID banke za blažitev posledic širjenja koronavirusa najpozneje v štirih tednih

Ukrepi SID banke so osredotočeni na podjetja, ki se neposredno soočajo z negativnimi posledicami širjenja virusa, in na podjetja, ki potrebujejo likvidnost za zagotavljanje ponudbe proizvodov in storitev. Furs pa podjetjem ponuja obročno plačilo ali odlog plačila davka, ki pa ne veljata za akontacije davka, davčni odtegljaj ali socialne prispevke.

V SID banki so pripravili ukrepe v okviru programov neposrednega financiranja in financiranja v okviru posojilnih skladov ter programov, ki se izvajajo prek bank in hranilnic. "Upoštevaje urgentnost ukrepov, odločitve gospodarskega ministrstva in vlade bodo ti podjetjem na voljo v roku enega oz. najpozneje v štirih tednih," so zapisali v sporočilu za javnost.

Obstoječim in novim strankam bodo na razpolago krediti iz lastnih sredstev banke po ugodni obrestni meri in shemi de minimis za namen likvidnostnega financiranja podjetij, pri čemer bo kvota programa 50 milijonov evrov in jo bo mogoče koristiti šest mesecev. Ob tem so opozorili, da se zneski pomoči de minimis - pomoči, ki zaradi svoje višine ne izkrivljajo ali ogrožajo konkurence in ne predstavljajo državne pomoči - seštevajo.

Razširitev programov

V okviru posojilnih skladov, kjer v sodelovanju z ministrstvom nudijo neposredno financiranje podjetjem vseh gospodarskih sektorjev, bodo v banki razširili izvajanje programov v smeri opustitve maksimalne kapitaliziranosti podjetij, ki bo omogočila, da lahko mala in srednje velika podjetja ter samostojni podjetniki dobijo ugoden kredit za namen financiranja opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter obratnega kapitala oz. poslovanja.

"Predvidena kvota programa bo 50 milijonov evrov, ki jo bo mogoče koristiti eno leto. Znesek posameznega kredita bo od 100.000 do pet milijonov evrov z ugodno obrestno mero, ki bo pomenila pomoč de minimis, dobo kreditiranja med dve in 12 let ter možnost ustrezno potrebnih moratorijev na odplačilo glavnice," so navedli.

Za sektor turizem bodo razširili program financiranja naložb v turizmu na način, da bo poleg namenov, ki so skladni s strategijo turizma, začasno omogočeno tudi financiranje obratnega kapitala podjetij. Pri tem bodo v SID banki proučili možnost širitve izvajanja programa na gostinsko dejavnost. Predvidena kvota razširjenega programa bo 100 milijonov evrov.

Na področju instrumentov zavarovanja bodo predvsem za izvozna podjetja okrepili instrumente priprave na izvoz in zagotovitev kritja komercialnih tveganj, vezanih na posledice širjenja virusa na gospodarstvo. Ob tem bodo proučili možnost pokritja tveganj, ki izhajajo iz prekinitve dobaviteljskih verig, in zavarovanje vseh nekomercialnih tveganj.

Sredstva SID banke po prilagojenih pogojih

V okviru posrednega financiranja lahko banke in hranilnice kot posrednice podjetjem, ki se soočajo z negativnimi posledicami virusa, in podjetjem, ki potrebujejo likvidnost, ponudijo sredstva SID banke po prilagojenih pogojih. V ta namen se bo med drugim lahko s kreditom iz vira SID banke financiralo tudi do 100 odstotkov stroškov projekta oz. poslovanja, kredit pa se bo lahko v celoti namenil tudi za refinanciranje. Banke že imajo sredstva na razpolago, in sicer v višini 600 milijonov evrov.

SID banka bo v okviru sklada skladov skupaj z ministrstvom in službo za razvoj in kohezijsko politiko proučila možnost vplačila dodatnih sredstev za namen povečanja finančnega instrumenta mikroposojil v okviru izvajanja evropske kohezijske politike, ki se izvaja prek Slovenskega podjetniškega sklada in Primorske hranilnice Vipava. Hkrati se pripravlja uvedba portfeljskih garancij, ki jih bodo sodelujoče banke in hranilnice lahko koristile pri financiranju podjetij za naložbe in tekoče poslovanje.

Kot so še navedli, so v primeru zaostrovanja razmer in nadaljnjega upočasnjevanja gospodarske rasti predvideni nadaljnji ukrepi. Med drugim so našteli možno aktivacijo protikrizne oz. proticiklične intervencije SID banke prek dodatnih skladov finančnega inženiringa in vzpostavitev dodatnih namenskih linij, ki bi bile namenjene financiranju zdravstvenih potreb.

Furs o možnostih za podjetja

Tudi Finančna uprava RS (Furs) je podrobneje opisala nekaj obstoječih možnosti, ki jih imajo podjetja na voljo za blažitev posledic širjenja novega koronavirusa. Med temi so obročno plačilo ali odlog plačila davka, ki pa ne veljata za akontacije davka, davčni odtegljaj ali socialne prispevke.

Na Fursu so tako spomnili, da davčna zakonodaja že zdaj predvideva določene ugodnosti poslovnim subjektom, če imajo ti težave pri plačevanju davčnih obveznosti. To so pristojni povedali že po ponedeljkovem zasedanju strokovnega sveta za konkurenčno in stabilno poslovno okolje na gospodarskem ministrstvu, na kateri so potrdili paket ukrepov za pomoč gospodarstvu zaradi negativnih učinkov širjenja novega koronavirusa, danes pa je Furs poslal še nekaj več pojasnil.

Poslovni subjekti, ki imajo težave pri plačevanju davkov, lahko po obstoječi zakonodaji zaprosijo za plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog za obdobje 24 mesecev v primeru hujše gospodarske škode. Furs v tem primeru ugotavlja kriterije za nastanek hujše gospodarske škode. Med temi so v finančni upravi navedli primer, ko je zavezanec trajneje nelikviden ali je izgubil sposobnost pridobivanja prihodkov iz razlogov, na katere ni mogel vplivati in mu zato grozi hujša gospodarska škoda, z odlogom oz. obročnim plačilom davka pa bi škodo lahko preprečil.

Druga možnost za plačilo davka v največ 24 mesečnih obrokih ali odlog plačila za največ 24 mesecev je, ko poslovni subjekt predloži ustrezno zavarovanje. V tem primeru Furs ne ugotavlja kriterijev za nastanek hujše gospodarske škode, morajo pa podjetja predložiti ustrezen instrument zavarovanja ali dovoliti vknjižbo zastavne pravice v ustrezen register.

Srednja in velika podjetja lahko zaprosijo tudi za obročno plačilo davka v primeru preventivnega finančnega prestrukturiranja ali poenostavljene prisilne poravnave, in to za plačilo v največ 60 mesečnih obrokih. Pri tem Furs ne ugotavlja kriterijev za nastanek hujše gospodarske škode, predložiti pa je treba pravnomočni sklep o potrjenem sporazumu o finančnem prestrukturiranju ali sklep o potrjeni poenostavljeni prisilni poravnavi.

Četrta možnost za podjetja je zahteva za spremembo višine mesečnega ali trimesečnega obroka akontacije davka zaradi znižanja davčne osnove v tekočem letu glede na preteklo obdobje, za kar je razlog nižji pričakovani poslovni rezultat tekočega leta.

Davčni zavezanec zahtevo za znižanje akontacije davčne obveznosti predloži kot vlogo, ki jo vloži prek sistema eDavki. Kot prilogo k vlogi mora priložiti davčni obračun za tekoče obdobje do vložitve vloge, v katerem izkaže dejanske prihodke in odhodke do oddaje vloge, ter ob tem podati oceno višine davčne osnove za tekoče leto. K njej mora priložiti tudi opis konkretnih razlogov za takšno predvideno znižanje davčne osnove in priložiti podatke, ki dokazujejo, da bo davčna osnova za tekoče obdobje nižja, kot je bila njegova davčna osnova v preteklem letu.

Med temi informacijami v okviru dogajanja glede novega koronavirusa na Fursu navajajo npr. konkretne podatke o preklicanih ali zmanjšanih naročilih, vključno z navedbo konkretnih transakcij in poslovnih partnerjev, in podatke o zmanjšanju proizvodnje ali o zmanjšanju rezervacij nočitev v primerljivem obdobju.

Na ministrstvu prosijo za potrpežljivost

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo pa je vezano na vprašanja glede ukrepov za obvladovanje situacije vpliva koronavirusa na področju gospodarstva in turizma vzpostavilo elektronski naslov korona.mgrt@gov.si, ki je namenjen zgolj vprašanjem na to temo: "Kanal smo vzpostavili z namenom, da bodo vsa vprašanja in nejasnosti pregledno zbrani na enem mestu. Ob tem prosimo za razumevanje in potrpežljivost pri čakanju na odgovore, saj pričakujemo veliko zanimanje, še posebej v prvih dneh," so sporočili z ministrstva.

Ministrstvo pojasnjuje, da bo v kratkem na spletnem portalu gov.si objavilo tudi razdelek z natančnejšimi pojasnili in usmeritvami za gospodarstvo in turizem, za lažje razumevanje pa bodo objavljena tudi najpogostejša vprašanja in odgovori. Ob tem naprošajo, da posamezniki in podjetja še pred pošiljanjem vprašanj najprej preverijo, ali odgovori že obstajajo.