Senat potrdil stimulacijski paket

Ameriški predsednik Barack Obama se je kongresu zahvalil za potrditev predloga zakona o gospodarski stimulaciji. Skoraj 790 milijard dolarjev vreden predlog, ki ga je v petek kmalu po predstavniškem domu potrdil še senat, je "pomemben mejnik" na poti do rešitve gospodarstva, je v svojem tedenskem radijskem nagovoru danes dejal Obama.

"Dosegli smo pravi in oprijemljivi napredek za ameriške državljane," je dejal ameriški predsednik in dodal, da sta sedaj pri porabi sredstev potrebni izjemna odgovornost in transparentnost. Na novi spletni strani recovery.com bodo imeli Američani možnost spremljati, kam gre denar, lahko pa bodo tudi prispevali svoje pobude in komentarje.

Odločilni glasovi republikancev

Ameriški senat je v petek le potrdil stimulacijski paket v vrednosti 787 milijard dolarjev, za katerega Obama trdi, da bo rešil najmanj 3,5 milijona delovnih mest. Pri potrditvi so bili ključni glasovi treh republikancev, ki so se edini od strankarskih kolegov odločili, da bodo sodelovali in so s tem omogočili prvo pomembno politično zmago predsednika Obame. Za predlog zakona o gospodarski stimulaciji je tako glasovalo 60 senatorjev, proti pa 38.

Obama bo predlog podpisal v naslednjih dneh in bo tako lahko uresničil napoved, da bo zakon potrjen do sredine februarja, kar pomeni manj kot mesec dni po zaprisegi. Obama in demokrati trdijo, da bo stimulacijski zakon ustvaril ali rešil številna delovna mesta, velika večina republikancev pa je prepričana, da gre za nespametno povečevanje proračunskega primanjkljaja.

Republikanci so želeli, da bi gospodarstvo stimulirali le z davčnimi olajšavami, kot je to zadnjih osem let počela administracija Georgea Busha. Demokrati pa so želeli in dobili tudi povečanje proračunske porabe, med drugim za žrtve recesije, ki bodo dobile dodatne bone za hrano in podaljšanje podpore za brezposelnost. Pomoč bodo dobile tudi zvezne države, ki se jim ne bo potrebno odpovedati nujnim storitvam, državljani in podjetja pa bodo dobili tudi davčne olajšave.

Vodja republikanske manjšine v predstavniškem domu John Boehner iz Ohia je sicer dramatično vrgel na tla več kot tisoč strani dolg predlog zakona in zaničljivo dejal, da je predlog, ki je bil namenjen za delovna mesta, postal predlog za porabo. Senator iz Arizone John McCain je po glasovanju kritiziral republikanske kolege - Arlena Specterja iz Pensilvanije ter Olympio Snowe in Susan Collins iz države Maine - ki so predlog podprli ter dejal, da so le trije republikanci glasovali za, zaradi česar ne more nihče trditi, da je zakon nadstrankarski.

Pot do potrditve zakona je bila kratka, vendar zapletena. Najprej je konec januarja predstavniški dom potrdil predlog vreden 819 milijard dolarjev, nakar so se začela pogajanja v senatu, kjer je predlog dosegel višino 937 milijard dolarjev, vendar je nato padel na 838 milijard, kar je prepričalo prej omenjene tri republikance. Usklajevanje med obema domovoma kongresa je številko znižalo na koncu na 787 milijard, kar je približno takšna številka, kot so jo omenjali že lani.

Predlog zakona ...

Predlog zakona je sestavljen iz okrog 35 odstotkov davčnih olajšav, preostalo pa bo nova poraba. Države bodo dobile skupaj 87 milijard dolarjev, da jim ne bo potrebno krčiti sistema medicaid, ki zagotavlja zdravstveno varnost za revne. Posamezniki bodo zdaj dobili le 400 dolarjev davčne olajšave v letu 2009 in 2010 namesto sprva predlaganih 500 dolarjev. Davčne olajšave bodo lahko uveljavljali kupci novih stanovanj in hiš, in sicer do 8000 dolarjev, dve milijarde dolarjev pa sta namenjeni olajšavam pri nakupu novega avtomobila.

V predlogu je tudi 70 milijard dolarjev, kolikor bo manj pobranega tako imenovanega alternativnega minimalnega davka, ki je bil uveden, da bi bogati plačali vsaj nekaj davka, zdaj pa že začenja ogrožati tudi srednji razred.

Denar bo dobil tudi avtomobilski velikan General Motors in sicer 3,2 milijarde dolarjev posebnih davčnih olajšav. Podjetje bo lahko uveljavljalo olajšave za plačane davke v boljših preteklih časih.

Davčne olajšave v skupni vrednosti 1,6 milijarde dolarjev bodo dobila podjetja, ki odkupujejo lastne dolgove. Osem milijard dolarjev bo šlo za izgradnjo novih hitrih železnic, 6,3 milijona pa za širitev širokopasovnega spletnega omrežja na podeželje.

Za članice EU je dobra novica ta, da je v usklajenem predlogu zakona ostala senatna oblika predloga "kupuj ameriško". V predstavniškem domu so določili, da se stimulacijski denar porablja le pri ameriških podjetjih, senat pa je temu dodal, da morajo ZDA pri tem upoštevati mednarodne pogodbe in sporazume.