Zakon sprejet, delodajalci in sindikati nezadovoljni

DZ je danes na izredni seji sprejel dodatne ukrepe, s katerimi naj bi v času finančne krize pomagali gospodarstvu. Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa prinaša zmanjšanje stroškov delodajalcev za plače, novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb pa zvišanje investicijskih olajšav. Predloga sprememb še dveh davčnih zakonov, ki ju je predlagala opozicija, je DZ zavrnil.

Predlog zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa je pripravila vlada, in sicer - kot je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik - z namenom ohranjanja delovnih mest in zagotavljanja socialne varnosti prebivalstva. Cilj zakona je, ublažiti posledice prihajajoče gospodarske krize prek zagotavljanja pomoči delodajalcem in delojemalcem.

Subvencija bo v primeru skrajšanja delovnega časa na 36 ur tedensko znašala 60 evrov na delavca mesečno in možnih dodatnih 15 do 60 evrov na delavca v primeru skrajšanja delovnega tedna še za dodatne največ štiri ure.

Delodajalec bo do subvencije upravičen, če bo izplačeval plače in poravnaval prispevke za socialno varnost delavcem, za katere bo prejemal subvencijo, poleg tega pa ne bo odpuščal ter ne bo odrejal nadur ali izplačeval nagrad vodstvenim delavcem in nadzornikom.

Zahtevke za dodelitev subvencije bodo sprejemali na republiškem zavodu za zaposlovanje do 30. septembra, posamezni delodajalec pa jo bo lahko prejemal največ šest mesecev.

V poslanski skupini SDS so se glasovanja o predlogu zakona vzdržali. Zakon je namenjen ohranjanju neperspektivnih delovnih mest, ki bodo ukinjena takoj po zaključku obdobja prejemanja subvencije, je menil France Cukjati, Štefan Tisel pa je dodal, da s z njim spodbuja nedelo. Vlada bi morala namesto tega spodbujati razvoj tistih, ki imajo vizijo, je dodal Andrej Vizjak. 

Z zakonom niso zadovoljni ne delavci ne delodajalci

S predlogom zakona o skrajšanem delovnem času niso zadovoljni ne sindikati ne delodajalci. Kot je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič, so današnje demonstracije le manjše in opozorilne. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije menijo, da predlog zakona ne zagotavlja, da podjetja, ki bi dobila subvencijo, ne bi delavcem zniževala plač. "Imamo nekatere primere, ko so v podjetjih znižali delovni čas, delavci pa so morali podpisati pogodbe za 10-odstotno znižanje plače," je pojasnil Semolič.

Delodajalce pa moti predvsem to, da bi bili po predlogu zakona do subvencij upravičeni le tisti, ki bi delovnike skrajšali na 36 ali 32 ur. Zato so predlagali spremembe, ki bi delodajalcem omogočile zmanjšanje delovnega časa le za toliko, kot je za njih nujno potrebno. Poleg tega pa menijo, da je odveč, da se mora podjetje za skrajšanje delovnika na 32 ur dogovoriti z reprezentativnim sindikatom. Določilo, da delodajalec v obdobju prejemanja subvencije ne bo odpuščal delavcev, bi moralo po mnenju združenja delodajalcev veljati le za tiste delavce, za katere se uveljavlja subvencija.

Podjetje bi dobilo 60 evrov na delavca

Vlada želi sicer z zakonom pomagati podjetjem, ki so se znašla v primežu finančne krize in jim primanjkuje naročil. Zato morajo krčiti proizvodnjo, namesto odpuščanja pa bi z državno pomočjo podjetja prešla le na skrajšani delovni čas. Ideja o subvencioniranju je prišla iz gospodarske sfere.

Podjetje, ki bi delovni čas skrajšalo z veljavnih 40 ur tedensko, bi bilo upravičeno do subvencije v višini 60 evrov na delavca mesečno, še dodatnih 60 evrov na delavca mesečno pa bi podjetje lahko dobilo, če bi z reprezentativnimi sindikati sklenilo dogovor o zmanjšanju delovnika na 32 ur tedensko. Po predlogu bi lahko za subvencije zaprosile gospodarske družbe in fizične osebe, ki zaposlujejo delavce. Prejele bi jih lahko za največ šest mesecev, v tem času pa ne bi smele odpuščati delavcev. Poleg tega za poslovno leto, v katerem bi prejemale subvencije, ne bi smele izplačevati nagrad članom vodstva in nadzornega sveta.