Lahovnik upa, da bodo šefi uprav znali preživeti z 10.000 evri

Vladni predlog o zmanjšanju plač direktorjem podjetij v posredni ali neposredni državni lasti že sproža prve polemike.

Med tistimi, ki menijo, da gredo ukrepi v pravo smer, je tudi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. ''Zagotovo je na tem področju delovala samopostrežba, anarhija, in prihajalo je res do velikih razlik, obsojanja vrednih,'' je povedal za 24ur.com. ''Sindikati smo zahtevali, da se tukaj naredi red, da se ti nenormalno visoki zneski popravijo in uredijo. Vlada je zdaj sprejela nekatere ukrepe in mislim, da gredo v pravo smer,'' je dodal. Na ZSSS so sicer pričakovali še, da bi vlada sprejela predpis, vladni akt, ki bi obvezoval člane uprav in nadzornih svetov, da bi prišlo do tega premika. ''Žal tega ni,'' je dejal in izrazil upanje, da bo vlada vendarle zagotovila red na tem področju, da se bo ta ukrep uveljavil. Če bo pristop dal rezultate, je odgovorna vlada, ki mora prevzeti vso odgovornost, da bo ta cilj dosežen. ''Zadovoljen sem, da se dela v smeri zniževanja nenormalno, absolutno previsokih zneskov, daril, praktično, ko imamo na drugi strani delavke in delavce, ki imajo mizerne plače in jih mečejo na cesto. Država je na tem področju upravičena narediti red,'' je prepričan Semolič.

Z ukrepi vlade pa se strinja tudi predsednik nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije d. d. Damjan Koletnik. Kot je povedal za 24ur.com, se sam z navedenimi ukrepi strinja in nanje nima pripomb, v kolikor bodo jasno podana stališča namena porabe tako privarčevanih sredstev. ''V nasprotnem primeru obstaja bojazen, da se bodo tako privarčevana sredstva izgubila v sistemu in ne bodo dosegla svojega namena.'' Koletnik tudi meni, da bi bilo prav, da bi se preverila tudi posledično možna slabitev konkurenčnosti javnega sektorja v nasprotju z zasebnim z vidika povpraševanja po delovni sili, saj zasebni sektor teh omejitev nima. ''Moja pobuda, s katero bom prav te dni seznanili tudi lastnika, je, da sredstva namenimo za izobraževanje kadrov (suficitarnih poklicev), saj menim, da bodo s šibenjem družin mladi najbolj potrebni finančne pomoči. Brez močnih in dobrih mladih kadrov pa ne vidim prihodnosti gospodarstva. Ukrepe bomo proučili in o njih razpravljali na prvi prihodnji seji nadzornega sveta ter do njih zavzeli stališče in enako tudi pričakujem, da bo do njih zavzela stališče tudi uprava.

Nadzorniki kritični do sklepa

V Združenju članov nadzornih svetov pa so se na predlog kritično odzvali. “S tem se onemogoča ustrezno in primerno plačilo nadzornikom in vodilnim delavcem v teh družbah," so sporočili in dodali, da sklep nagrajevanja nadzornikov ne ureja celovito in ni v skladu s priporočili dobre prakse, saj zgolj znižuje sejnine za 50 odstotkov glede na velikost družbe in prepoveduje plačilo iz udeležbe pri dobičku do konca leta 2010.

S tem vlada ni upoštevala finančnega položaja posamezne družbe, ampak le splošne gospodarske razmere, opozarjajo v združenju, kjer omenjenemu sklepu nasprotujejo tudi zato, ker ne omogoča plačila za opravljanje funkcije, temveč le sejnine kot nadomestila za porabljeni čas ter uvaja nesorazmerno znižanje prejemkov nadzornikov v primerjavi z upravami, ki jih nadzorujejo.

Upravni odbor združenja članom nadzornih svetov in upravnih odborov priporoča, naj ustrezno znižanje plačila za opravljanje funkcije za nadzornike predlagajo po potrebi, potem ko bodo ocenili finančni položaj družbe. Glede priporočil vlade pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za poslovodne osebe v podjetjih v popolni ali delni lasti države pa menijo, da predstavljajo neučinkovito motivacijo upravam. Nadzornikom v teh družbah predlagajo, naj pri pogajanjih z upravami teh družb poleg znižanja osnovne bruto plače, ki jo sklep določa, predlagajo ustrezno variabilno plačo, vezano na natančno opredeljene kazalnike uspešnosti. Pri tem naj upoštevajo finančni položaj družbe in morebitno zniževanje plač zaposlenim v podjetju.

Vlada sprejela ukrepe

Kot je znano, naj bi se članom nadzornih svetov v gospodarskih družbah in javnih zavodih sejnine prepolovile, nadzorniki pa se bodo morali do konca leta 2010 odpovedati nagradam iz naslova dobička družbe.

Vlada je sprejela tudi priporočila glede plač, nagrad in odpravnin članov in predsednikov uprav družb. V malih družbah je izhodišče za plačo največ trikratnik, v srednjih družbah štirikratnik, v velikih družbah pa petkratnik povprečne plače v dejavnosti.

Nagrade članom in predsednikom uprav so omejene na največ dve bruto plači letno, pri čemer naj bi se upoštevalo kazalce uspešnosti, izboljšanje položaja posamezne družbe, primerjavo dobička in izboljšanja kapitala družbe glede na sorodne družbe v panogi, gibanje dobička glede na preteklo leto, povečanje izvoza in odpiranje novih delovnih mest.

Odpravnina je omejena na največ šestkratnik povprečne mesečne plače posameznika, ki je do nje sicer upravičen le v primeru, če družbo zapusti in je razrešen iz nekrivdnih razlogov. Če bo ostal v podjetju, mu odpravnina ne pripada.