Kaj vse ob nakupu Mercatorja obljublja Agrokor?

Pogodba o prodaji Mercatorja Agrokorju naj bi bila že sestavljena, podpisana pa predvidoma prihodnji teden. Kot je v oddaji 24UR poročala novinarka Katarina Matejčič, naj bi vsebovala zavezo, da v obdobju treh let v Mercatorju ne bo odpuščanj, prihodki zaposlenih pa naj bi se povečali. Hkrati naj ne bi bili diskriminirani slovenski dobavitelji, njihovi donosi naj bi se celo še okrepili. Sedež Mercatorja bo najmanj naslednjih pet let ostal v Sloveniji, najmanj pet let pa bodo še ostala blagovna znamka Mercator. Pri prevzemu Mercator Agrokorju ne bo pomagal z garancijami, posojili in zavarovanji. V Mercatorju bodo ohranili dvotirni sistem upravljanja, v nadzornem svetu pa bodo predstavniki Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), sklada One Equety Partners in tudi zaposlenih.

Če se Agrokor ne bo držal zgornjih zavez, bo moral za vsakega odpuščenega plačati 15.000 evrov globe, če se prihodki zaposlenih ne bodo povečali, bodo plačali kazen v višini pet milijonov evrov, za vsako kršitev zavez dobaviteljem bodo plačali milijon evrov, za kršitev obljub glede sedeža, blagovne znamke ali izčrpavanja Mercatorja pa bodo morali plačati po pet milijonov evrov.

Poleg tega bodo ob podpisu pogodbe dali bančno garancijo v višini dobrih 30 milijonov evrov, ob plačilu kupnine pa jo bodo zamenjali za 10-milijonsko.

Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak, ki nad Agrokorjem ni navdušen, izpogajane pogodbe danes ni želel komentirati, češ da z njo ni seznanjen. Neuradno pa smo izvedeli, da je zagrozil z kolektivnim odstopom uprave, če bo dokument dejansko podpisan. Se je pa oglasil odhajajoči minister Franci Križanič, ki nasprotuje sodelovanju EBRD pri financiranju nakupa Mercatorja. Dodaja, da bodo ukrepali, kako pa ni jasno. Najverjetnejši novi premier Zoran Jaković naj bi bil sicer prodaji naklonjen.

Selškova nič ne ve o prodaji

Prodajalci nas niso obvestili, da bi bil prihodnji teden predviden podpis kakršne koli pogodbe z Agrokorjem, je danes povedala predstavnica Societe Generale, ki je finančni svetovalec Mercatorja, Cvetka Selšek. Kot je poudarila Selškova, prodajalci še vedno niso odgovorili niti na eno od številnih pobud Mercatorja o zaščiti interesov razvoja družbe, zaposlenih ... v primeru prodaje. Na vprašanje, ali je seznanjena z namero, da naj bi prodajalci in Agrokor prihodnji teden podpisali prodajno pogodbo za Mercator, kot poročajo nekateri mediji, je dejala, da ni.

"Še vedno čakamo na odgovor prodajalcev na pobude Mercatorja. Če se bo izkazalo, da bo pogodba podpisana in da so pri pogajanjih s kupci dosegli vse, kar je Mercator za zaščito interesov družbe predlagal, lahko to samo pozdravimo. Če pa se bo izkazalo, da v primeru podpisa pogodbe ni tako, pa bo vsak moral nositi posledice svojega ravnanja," je odgovorila na vprašanje, kaj če bodo prodajalci vendarle "na vrat na nos" podpisali pogodbo brez upoštevanja predlogov Mercatorja.

Treba je imeti trdne in konkretne zaveze kupca za zaščito interesov družbe, teh zavez pa za zdaj ni, pravi Selškova. Naša želja je, da pridemo do teh zavez, vendar za to potrebujemo sodelovanje prodajalcev, je poudarila.

Dogajanje okrog prodaje oz. neprodaje Mercatorja se v zadnjih dneh stopnjuje. Tako so svojo zaskrbljenost zaradi negotove usode zaradi morebitnega prevzema glasno v četrtek izrazili sindikati, saj Agrokor ni predstavil nikakršnih trdnih zavez glede varstva zaposlenih. Agrokor sicer javno, na kakšni novinarski konferenci oz. sporočilu, ni objavil nikakršnih namer glede Mercatorja.

Židan opozarja na slovensko proizvodnjo hrane

Kmetijski minister Dejan Židan opozarja, da Agrokor v preteklem obdobju ni bil prijazen do slovenske proizvodnje hrane, pri tem pa še dodaja, da je Mercator pomemben za slovensko proizvodnjo hrane. Za proizvajalca hrane je po mnenju Židana, ki opravlja tekoče posle ministra za kmetijstvo, zelo pomembno, da ima stik s potrošnikom, zato pa so zanj zelo pomembne trgovske police.

Prodaja večinskega deleža Mercatorja prav gotovo utegne imeti daljnosežne posledice za njegove sedanje dobavitelje oz. slovensko kmetijstvo in živilsko prehrambeno industrijo. "Prek Mercatorjevih polic se namreč po nekaterih ocenah proda do 40 odstotkov v Sloveniji proizvedene hrane, ki se prodaja preko maloprodaje," je poudaril Židan, ob tem pa izrazil zaskrbljenost nad tem, da prodajalec prodaja veliko premoženje kljub temu, da mu je znano, da je kupec brez denarja.

Glede Agrokorja pa minister poudarja, da pri njem lahko ugotovimo dejstva, zaradi katerih se morebiten nakup razume kot sovražni prevzem s stališča slovenske proizvodnje hrane, so zapisali na kmetijskem ministrstvu. Židan navaja, da v Agrokorju kot vertikalnem poslovnem sistemu tudi sami proizvajajo hrano, zato je njihov poslovni interes "evidenten", saj si za lastno proizvodnjo hrane dobijo trgovske police. Ob tem minister poudarja, da država prodaji Mercatorja nasprotuje, pri čemer Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) tudi opozarja, da je treba upoštevati protikorupcijska določila.

Uprava NLB, ki naj bi po nekaterih informacijah "pritiskala za čimprejšnjo prodajo delnic Mercatorja", je v četrtek poudarila, da jim je v interesu delnice Mercatorja prodati. Vendar "v transparentnem postopku najboljšemu ponudniku, ki bo hkrati zagotovil dolgoročen razvoj trgovca". Transakcijo bo prihodnji teden obravnaval nadzorni svet banke.

Včeraj se je prvič odzval tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je med drugim poudaril, da "vsaka odločitev o prodaji Mercatorja terja skrbno tehtanje in mora biti absolutno odgovorna". Poudaril je tudi, da ga je nekoliko zaskrbelo, ko je videl na spletni strani Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države pismo glede prodaje. "Verjamem, da je v zvezi s tem potrebna vrhunska stopnja odgovornosti za odločitve, vrhunska stopnja v smislu maksimalne možne predvidljivosti učinka odločitev, in če je treba s podpisom te pogodbe počakati toliko, da se napravijo potrebne konzultacije, je to vsekakor treba narediti," je poudaril.

Slovenija bo nasprotovala financiranju sovražnega prevzema Mercatorja s strani EBRD

Slovenija bo v organih Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) uradno izrazila svoje nasprotovanje sodelovanju EBRD pri financiranju morebitnega sovražnega prevzema Mercatorja s strani Agrokorja, so danes sporočili z ministrstva za finance. Na ministrstvu so prepričani, da bi imel sovražni prevzem velike negativne posledice za gospodarstvo. Na finančnem ministrstvu pravijo, da je dolžnost države, da "brani in krepi svojo geostrateško pozicijo".

Stališče ministrstva glede prodaje Mercatorja tako ostaja nespremenjeno. Ker je Mercator mrežno podjetje, ki zagotavlja dostopnost izdelkov slovenskega kmetijstva in slovenske živilskopredelovalne dejavnosti široki množici potrošnikov, bi imel "morebitni sovražni prevzem velike negativne posledice na slovensko kmetijstvo, slovensko predelovalno industrijo, bančni trg, bruto domači proizvod, trg dela in javnofinančni primanjkljaj".

Ministrstvo za finance zato skrbno spremlja in preučuje različne morebitne posledice uspešnega oziroma neuspešnega prevzema. Na podlagi teh ugotovitev se bo ustrezno odzvalo, o ukrepih pa bo po njihovih navedbah javnost pravočasno in korektno obveščena.

Pri tem dodajajo, da projekt financiranja Agrokorjevega prevzema Mercatorja s pomočjo EBRD v organih te mednarodne finančne ustanove še ni bil obravnavan in formalna odločitev o sodelovanju EBRD v poslu še ni bila sprejeta. "Ko in če bo prišlo do obravnave projekta, bo Slovenija svoje nasprotovanje tudi uradno izrazila," so zagotovili na ministrstvu.

Pri Agrokorjevem nakupu 52,10-odstotnega deleža Mercatorja, ki ga prodajajo banke in Pivovarna Laško, naj bi poleg EBRD kot partnerja sodelovala še Mednarodna finančna korporacija (IFC) iz skupine Svetovne banke in sklad One Equity Partners v okviru ameriške banke JP Morgan Chase.

Uprava Mercatorja podporo postopku prodaje pogojuje z ustrezno zaščito interesov družbe, ki je v dosedanjem postopku pogovorov med prodajalci in Agrokorjem ne prepozna.