Ob selitvi bi v Murski Soboti ostala le majhna ekipa, ki bi organizirala dodelavne posle na Hrvaškem, v BiH, Bolgariji in na Madžarskem ter tržila blagovno znamko. "Vendar potem ne bi bilo dela za teh 5000 ali 4000 ljudi, kar bi bil brez dvoma velik socialni problem tako za pokrajino kot državo," je opozoril Meh. Letošnje leto je za murskosoboško Muro ključno leto, je dejal Meh. Odvisno pa je tudi od naklonjenosti države, za katero je bolje, da se vključi v sanacijo Mure, sicer bo morala ob morebitnem propadu podjetja financirati socialno pomoč za brezposelne.
Iz Mure bo do konca leta odšlo 337 delavcev, sicer pa bo dinamika odhoda delavcev postopna, je povedal predsednik uprave in dodal, da se bo zaradi odpravnin treba tudi zadolžiti. "Res pa je, da če nam bo letos uspelo uresničiti načrt, dodatno zadolževanje ne bo potrebno. Letos bo šlo za odpravnine okoli 300 milijonov tolarjev. Število delavcev pa se znižuje tudi zaradi oddaje del zunanjim partnerjem, denimo varovanja in transporta," je dodal Meh.
Brez državne pomoči ne bo šlo
Septembra lani je Mura dobila 345 milijonov tolarjev likvidnostnega kredita, ki so ga po Mehovih besedah namenili za zagotavljanje tekočega poslovanja. V Muri, ki od države pričakuje 10 milijonov evrov pomoči, računajo, da bo ministrstvo za gospodarstvo do srede februarja uredilo podzakonske predpise in bo mogoče kandidirati za sredstva državne pomoči.
Ob tem pa morajo izvajati vse projekte v tem programu, ki jih je na sedmih področjih več kot sto, je opozoril Meh. Po njegovih besedah morajo bolje obvladovati stroške dela, ki v strukturi vseh stroškov predstavljajo kar 60 odstotkov. "Nabavni politiki je treba posvetiti več pozornosti in izvesti program vitke proizvodnje, kar pomeni, da bo proizvodnja stroškovno nižja," je še pojasnil. Meh je napovedal, da naj bi Mura po programu prestrukturiranja v nespremenjenih okoliščinah na trgu že leta 2004 poslovala brez izgube.
Izgubo iz poslovanja za leto 2002 v Muri ocenjujejo na 1,4 milijarde tolarjev, po dogovoru z nadzornim svetom pa naj bi "očistili" bilanco, zato bo rezultat slabši, kot bi lahko bil, je povedal Meh. Na poslovni izid bo vplival tudi stečaj hčerinske družbe Westmur v Nemčiji, saj so v stečajno maso prijavili 4,2 milijona evrov terjatev, kot lastniki pa ne morejo pričakovati, da bi iz te mase dobili kaj povrnjenega. "Za Muro je to tragično, ker je sovpadlo z recesijo na trgu oblačil. Brez dvoma pa je šlo za nespretno vodenje družb v tujini, saj ob drugačnem nadzoru do stečaja ne bi prišlo," je menil Meh. Murskosoboški Muri po njegovem prepričanju manjka mladih kadrov s svežimi idejami, zato pripravljajo spremembe, saj želijo počasi narediti Muro zanimivo tudi za mlade Pomurce.