'Šele ko bo razglašena kriza, bodo ukrepi obvezni. A to zimo ne kaže na to'

Pomiritvene besede in pozivi, naj energetski krizi kljubujemo z varčevanjem, so še aktualne. "Nadaljujemo z varčevanjem. Nadaljujemo z ukrepi, ki so nekako tudi naravni ukrepi," je prejšnji mesec dejal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

Še pred njim pa predsednik vlade Robert Golob: "Ne le, da bo energentov dovolj in da so cene že danes regulirane. Popolnoma so sprejemljive za vse prebivalstvo in take bodo ostale celo zimo."

In če je v četrtek nekatere Ljubljančane razveselila novica, da so v Energetiki Ljubljana ceno enote energije za potrebe daljinskega ogrevanja z 91,4 evra na megavatno uro znižali na 79 evra za megavatno uro, pa vse bolj skrbi učinek draginje v javnih zavodih. "Gre za višanje stroška energentov, električne energije, dobave plina. Potem je tukaj še velik porast stroškov živil, pa tudi vpliv na strošek dela, saj so se dvignile plače," je dejala predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Janja Bogataj.

V parlamentu se je odvrtela razprava o stroškovni usodi zavodov. Osrednji očitek iz opozicije pa, da vlada deluje prepočasi. V 30 dneh naj, kot je dejala poslanka Nove Slovenije Iva Dimic, postreže z natančno analizo in s predlogi, kako bomo reševali vse javne zavode, ki niso vključeni v sistem reguliranja cen.

Vlada se je medtem branila, da je z regulacijo cen elektrike in plina že ukrepala. "Javnim zavodom je bilo skozi dvanajstine do konca leta omogočeno še skoraj 1.300.000 evrov za pokrivanje dodatnih stroškov," je dejal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar. "Apeliram predvsem na lokalne skupnosti, da pogledajo, kaj se da narediti, posebej pri javnih zavodih, ki so v občinski lasti," pa je dejala Tina Sršen, prav tako državna sekretarka na infrastrukturnem ministrstvu.

Da lokalne skupnosti niso regulatorji cen, je medtem izpostavila NSi-jeva poslanka Vida Čadonič Špelič. "One lahko samo sežejo globlje v žep in na koncu leta pokrijejo manko sredstev v posameznem javnem zavodu, nič drugega. Ali pa pri vrtcih seveda lahko regulirajo cene tako, da sežejo v žep staršev," je dodala.

Imajo pa ta čas nekateri župani polne roke dela s pripravo na veseli december. "Novoletna razsvetljava je zanimiva turistična atrakcija, ki privablja goste iz Slovenije in tudi drugod," je dejal koprski župan Aleš Bržan, ki da tako sploh ni razmišljal, da bi jo odpovedal. Tako vse kaže, da bo večina mestnih središč v nasprotju s tistimi avtocestnimi odseki, kjer je Dars razsvetljavo ugasnil, že kmalu zasijala.  

Šolinc: Nikakor nikogar ne bo zeblo

O energetski krizi in njenem vplivu na javne zavode je v oddaji 24UR ZVEČER spregovoril tudi generalni direktor direktorata za energetiko Hinko Šolinc. "Niti pri javnih zavodih niti v vladnih organih ali občinskih javnih službah ne bo prišlo do obveznega zmanjševanja porabe električne energije ali zemeljskega plina, dokler bo obojega dovolj na trgu. Ne glede na to, kakšna bo cena," je zagotovil sogovornik, ki je poudaril, da so ukrepi omejeni na priporočila.

To bi se sicer lahko zgodilo šele, ko bo razglašena stopnja krize, je dejal Šolinc. Ob tem je pomiril, da vse kaže, da to zimo ne v Sloveniji ne v EU kriza ne bo razglašena. "So pa ukrepi seveda priporočljivi, saj manj kot porabimo, manj je treba tudi plačati," je dodal.

Pojasnil je še, da je vlada preteklo sredo sprejela uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o regulaciji cen zemeljskega plina, s čimer je cena zemeljskega plina regulirana tudi za vrtce, osnovne šole in zdravstvene domove. "In sicer na 79 evrov na megavatno uro, kar je le malo več kot za gospodinjstva." Z vidika ogrevanja se strošek ogrevanja za te institucije torej ne bo povečal in posledično tudi ne bo prenesen na starše otrok – bojazen, ki se je pojavila ob tem.

"Nikakor nikogar ne bo zeblo, saj sodijo vrtci, osnovne šole, bolnišnice, zdravstveni domovi, domovi za starejše in gospodinjstva v kategorijo t. i. zaščitenih odjemalcev. Tudi če bi plina začelo zmanjkovati, kar pa zaenkrat ne kaže, da bi ga, bi bil plin za te odjemalce na voljo ne glede na ceno," je zagotovil. A ob tem je še enkrat izpostavil, da ni treba, da temperatura v prostorih znaša 23 ali več stopinj Celzija. "Tudi pri 21 stopinjah ne bo nikogar zeblo."

Golob je prejšnji mesec medtem svetoval, naj ljudje ne sklepajo novih pogodb, saj da bodo pogoji kmalu ugodnejši. Šolinc je pojasnil, da se v tem trenutku ta nasvet nanaša na nakup električne energije. Vrtci imajo namreč od 1. novembra regulirano ceno za zemeljski plin, ki je dražji in pri katerem so cene bolj poskočile kot pri električni energiji. Na tem področju lahko tako že sklepajo nove pogodbe po novi regulirani ceni.

"Za druge odjemalce – tudi za električno energijo za naslednje leto – pa je pri tistih, ki še nimajo sklenjenih pogodb, morda pametno, da še nekoliko počakajo," je dejal. Na nivoju EU se namreč še oblikujejo novi ukrepi, ki bodo vplivali na bolj stabilno ceno. "Ne bo pa ta tako nizka, kot je bila pretekla leta," je še opozoril ob tem.

'Dokler bomo imeli električno energijo, lučke kot take ne bodo prepovedane'

Ob tem pa številna slovenska mesta že izobešajo praznično razsvetljavo. Številni očitki prebivalcev tako letijo tudi na trošenje energije na tem področju, medtem ko sami prejemajo priporočila o varčevanju. A Šolinc je dejal, da električna energija za razsvetljavo in ogrevanje nista povsem povezani, saj se v Sloveniji relativno malo objektov ogreva na električno energijo. "Tisti, ki se, se ogrevajo na toplotne črpalke, kar pa pomeni, da je strošek elektrike le četrtina ali tretjina toplote, ki jo proizvedejo," je dejal.

"Dokler bomo imeli električno energijo, lučke kot take ne bodo prepovedane," je dejal. Bo pa ta energija zaračunana po tržni ceni, ki ne bo regulirana.

O morebitnem pomanjkanju energije pa je poudaril, da je Nuklearka Krško ta hip v remontu, zaradi premalo premoga pa da stoji tudi TEŠ, "pa imamo še vseeno vsi dovolj električne energije".

Se pa javna razsvetljava ponekod že reducira. Dars je na primer na določenih odsekih avtocest že ugasnil luči. Šolinc je pritrdil, da so priporočila za to že dali. "Na podlagi priporočil pa pripravljamo tudi vladno uredbo, ki bo sicer obvezna, a le v stopnji razglašene krize. Do takrat pa ostajajo priporočila," je ponovil.

"Seveda je pa to vedno dvorezni meč, saj morajo biti določeni javni prostori, kot so na primer pločniki v mestih, ceste, križišča itd., osvetljeni zaradi varnosti. Upravljavci javne razsvetljave pa se tako trenutno po priporočilih sami odločajo, kje s predpisi ni določeno, da razsvetljava mora biti in jo lahko tako v celoti ali delno ugasnejo," je še povedal.