Razpravo o sanaciji bank so zahtevale koalicijske SDS, NSi in SMC. Jure Ferjan iz vrst SDS je v imenu vlagateljev spomnil, da je Banka Slovenije v letih 2013 in 2014 na podlagi zakona o bančništvu, ki ga je pripravila takratna vlada Alenke Bratušek, NLB, NKBM, Abanki Vipa, Banki Celje, Probanki in Factor banki izdala odločbe o izrednih ukrepih. Na podlagi tega je bil izveden izbris delnic, hibridnih instrumentov in podrejenih obveznic bank, pri čemer pa je bilo oškodovanih več kot 100.000 imetnikov bančnih delnic in več kot 1600 lastnikov podrejenih obveznic, in sicer v višini skoraj milijarde evrov.
Ustavno sodišče je nato jeseni 2016 ugotovilo, da razlaščenci po bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva, enako je septembra letos ugotovilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Ferjan je bil kritičen do odziva Bratuškove ob razglasitvi sodbe ESČP, da je tak razplet pričakovala, saj da to dokazuje, da se je "politika takrat jasno zavedala, kaj počne, da bo s tem kršila človekove pravice".

Poslanec se je zavzel za čimprejšnjo odpravo krivice, storjene imetnikom podrejenega dolga. "Pravica, na katero čakaš nerazumno dolgo, ni več pravica, temveč je krivica," je sklenil.
Aleksander Reberšek (NSi) je ob tem opozoril, da lahko oškodovanje imetnikov kvalificiranih obveznosti bank v skupni višini 960 milijonov evrov, ki mu je treba prišteti še obresti, predstavlja resno grožnjo javnim financam v prihodnosti. Kot je izpostavil, bi lahko s tem denarjem začasno zvišali pokojnine ali pa ga namenili "za izdatnejše povečanje plač zdravnikov in medicinskih sester, ki pregorevajo in zapuščajo našo državo".
V treh koalicijskih strankah so odboru predlagali sprejetje treh sklepov: da je bil način reševanja bančnega sistema neprimeren in škodljiv za javne finance, da institucije pozovejo k pospešitvi prizadevanj za odkritje storilcev, ki so povzročili ali izkoristili sanacijo bančnega sistema za zasebne interese in zoper katere se uvedejo ustrezni postopki, ter da se ministrstvo za finance zadolži za pripravo ocene stroškov sanacije razlastninjenih lastnikov bančnih vrednostnih papirjev in ovrednotenje njihovega vpliva na prihodnjo fiskalno politiko.
Ministrstvo za finance pričakuje, da bo ocena ustavnosti zakona podana v razumnem času
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Maja Hostnik Kališek pa je spomnila, da je ESČP prepoznal nepremoženjsko škodo in stroške postopka, ne pa tudi premoženjsko škodo, o kateri bo odločalo slovensko sodišče. Težava je, da je zakon o postopku sodnega in zunajsodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, na podlagi katerega bo tekel ta postopek, v ustavni presoji, je dodala.
Ministrstvo za finance po njenih besedah pričakuje, da bo ocena ustavnosti zakona podana v razumnem času, če bodo nato potrebne spremembe zakonodaje, pa se jih bodo lotili nemudoma.
Da je treba spore rešiti čim prej, se je strinjal tudi direktor pravnega oddelka Banke Slovenije Jurij Žitko. Ob tem se je zavzel za iskanje rešitev pred začetkom postopkov pred sodišči, sicer se bodo ti še podaljšali in podražili. Skladno s tem je bila že vzpostavljena skupina strokovnjakov, tudi s področja prava EU, ki naj bi zasnovala ustrezne podlage za pravočasne zakonodajne rešitve, je povedal.
Bratuškova: Bančna luknja je bila v največji meri izkopana v času prve Janševe vlade
Bratuškova je naposled ponovila, da je ESČP tako kot ustavno sodišče ugotovilo, da so vsi ukrepi, vključno z izbrisom, skladni z ustavo, "res pa imetniki teh izbrisanih obveznic niso imeli sodnega varstva". Glede na to, da se koalicija zdaj predstavlja za "borce za pravice izbrisanih obvezničarjev", jo čudi, kako v SDS in NSi leta 2019 niso podprli zakona o postopku sodnega in zunajsodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Nekdanja premierka in aktualna poslanka SAB je opozorila še, da so leta 2013 državo dobili "razsuto, sesuto, na kolenih, denarja v proračunu je bilo samo še za tri mesece". "Ko ste vi klicali trojko, tujo trojko, ko ste blatili državo v tujini, da nam ne bo uspelo, da bomo bankrotirali, smo zavihali rokave in stvari reševali," je dejala.
Kot je izpostavila, pa je bila bančna luknja v največji meri izkopana v letih 2005, 2006 in 2007, ko so državo vodile SDS, NSi in DeSUS, glavni razlog pa da je bilo slabo upravljanje podjetij, tudi državnih, in bank. Tedanja Janševa vlada je imenovala nadzornike v bankah kar na svojih sejah, Janša je "prodal Mercator v svoji pisarni", z aferami in oškodovanji sta se končali tudi imenovanji Roberta Časarja v upravo Luke Koper in Andreja Lovšina v upravo Intereurope, je nanizala.
Ko je začela naštevati podjetja, ki "so izkopala več kot 550 milijonov evrov finančne luknje", med njimi "podpornike in prijatelje NSi" Zvon ena, Zvon dve in T-2, je na seji završalo, predsednik odbora Robert Polnar iz koalicijske stranke DeSUS pa jo je po nekaj neuspešnih opozorilih prekinil. Glasovanja o treh sklepih, ki jih je predlagal koalicijski trojček, zaradi prekinitve seje tako ni bilo.
KOMENTARJI (79)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.