Upočasnitev gospodarstva: varčevanje in črtanje nenujnih ukrepov

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki napoved makroekonomskih gibanj objavlja spomladi in jeseni, je konec marca za letos napovedal 3,4-odstotno gospodarsko rast. Danes je napoved gospodarske rasti znižal, Sloveniji za letos tako po novem napoveduje 2,8-odstotno realno rast BDP, kar je 0,6 odstotne točke manj od spomladanske napovedi.

Rast bo, kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil finančni minister Andrej Bertoncelj, slabša predvsem na račun slabšega drugega četrtletja, ko so se zgodile predvsem velike spremembe pri zalogah. Razmere naj bi se sicer v tretjem in zadnjem četrtletju nekoliko izboljšale. 

Kako se bo odzvala vlada? Predvsem hitro, je dejal finančni minister. Bertoncelj je pojasnil, da bodo za prihodnje leto predlagali linearni ukrep zmanjšanja proračunskih odhodkov v višini 100 milijonov evrov. Kot je dodal, bodo zarezali v vseh 15 ministrstev. Za prihodnje leto pa bo, kot je napovedal, višino odhodkov v proračunu znižal za 100 milijonov evrov na 10,35 milijona evrov. "Proračuna za leti 2020 in 2021 bosta oblikovana tako, da bosta skladna s fiskalnim pravilom," je zagotovil minister.

Finančni minister je dejal, da imamo "lepo gospodarsko rast, ki je še vedno dvakrat višja kot v večini evrskega območja". Glede ohlajanja nemškega gospodarstva je povedal, da bodo pozorno spremljali situacijo v Nemčiji.

Svetovno gospodarstvo ob zaostrovanju razmer izgublja zagon, posledično se umirja rast v Sloveniji. Ta sicer ostaja precej nad povprečjem EU, a se obeti poslabšujejo. Bruto domači proizvod se je po podatkih statističnega urada v letošnjem prvem četrtletju povečal za 3,3 odstotka, v drugem za 2,5 odstotka.

Vlada mora proračunske dokumente v obravnavo v DZ poslati najpozneje do 1. oktobra. Zgornjo mejo izdatkov je že določila, dokumente pa bo po napovedih finančnega ministra potrdila, potem ko se bo seznanila z Umarjevo najnovejšo napovedjo gospodarskih gibanj.

Umar: Ne moremo govoriti o ohlajanju gospodarstva

Direktorica Umarja Maja Bednaš je naštela vzroke za ohlajanje gospodarstva. Omenila je razmere v mednarodnem okolju, predvsem gospodarske razmere v Nemčiji. "Glede na našo navezanost na Nemčijo je to vplivalo na pričakovanja in izvozni sektor gospodarstva," je povedala Bednaševa.

Prav tako pa so se po njenih besedah poslabšali mednarodni kazalniki zaupanja. "Kazalniki zaupanja v mednarodnem okolju se poslabšujejo že skoraj od začetka lanskega leta, kar negativno vpliva na izvozna naročila in povpraševanje. Obeti so do konca leta slabši, kot smo pričakovali spomladi," je pojasnila direktorica Umarja.

Poleg teh poglavitnih faktorjev, ki sta vplivala na popravek spomladanske napovedi, je izpostavila še objavljen podatek o gospodarski rasti v drugem letošnjem četrtletju. "Rast je bila le 2,5-odstotna in nekoliko nižja od pričakovanj. Poleg umiritve rasti v tržnih storitvah je bil opazen tudi negativen vpliv zalog," je pojasnila direktorica Umarja.

Objava jesenske gospodarske napovedi je bila sicer sprva predvidena za prihodnji teden, vendar so se zaradi pomena napovedi za delo vlade v sredo na Umarju odločili, da jo objavijo že danes. "Ne moremo govoriti o ohlajanju gospodarstva, je še vedno solidna in nad povprečjem EU," je pojasnila Bednaševa.

Rast zasebne potrošnje bo ostala razmeroma visoka

Negativni dejavniki se bodo najbolj odražali v nižji rasti bruto investicij (v letih 2019 in 2020 za 6,8 odstotka, v letu 2021 za sedem odstotkov) ter občutnejšem negativnem prispevku menjave s tujino (letos -0,5 odstotka, v letih 2020 in 2021 pa -0,2 odstotka), hkrati pa bo rast zasebne potrošnje ostala razmeroma visoka. Letos naj bi se po napovedih okrepila za 3,4 odstotka, prihodnje leto za 2,7 in v letu 2021 za 2,2 odstotka).

Upoštevajoč trenutne napovedi gospodarske rasti v trgovinskih partnericah bo rast bruto domačega proizvoda prihodnje leto ostala podobna. Umar napoveduje, da bo v letu 2020 triodstotna, v letu 2021 pa 2,7-odstotna. Mednarodne institucije za prihodnje leto pričakujejo ponovno nekoliko višjo rast v Nemčiji, temu pa je pri oceni tujega povpraševanja sledil tudi Umar.

K ohranjanju solidne rasti v napovedanem obdobju bo sicer pomembno prispevala domača potrošnja, ki jo bosta podpirala nadaljevanje razmeroma ugodnih gibanj na trgu dela in nadaljnja rast investicij, zlasti gradbenih. Te predstavljajo najpomembnejši segment investicijskih dejavnosti, tako letos kot tudi v prihodnjih dveh letih.

Bednaševa letos pričakuje visoko rast zaposlenosti, nato pa umirjanje v prihodnjih dveh letih. Del rasti je pripisala povečanemu prilivu tuje delovne sile, na napoved pa vplivajo tudi demografski dejavniki, saj se zmanjšuje število delovno sposobnih prebivalcev.

Kaj pa predvideva alternativni scenarij?

Ob tem je pojasnila še "zelo visoke napovedi izvoza za letošnje leto". Če je bila rast lani 6,6-odstotna, bo letos 7,8-, v prihodnjih dveh letih pa nato pet- oz. 4,8-odstotna. Velik del rasti izvoza namreč predstavlja trgovanje in distribucija farmacevtskih proizvodov, kar zvišuje nominalno vrednost izvoza. Izvoz v večini ostalih skupin se umirja. Inflacija se bo gibala okrog dveh odstotkov.

Med tveganji za uresničitev napovedi prevladujejo negativna tveganja v mednarodnem okolju, nekatera so se v zadnjih mesecih še okrepila. "Pozorno spremljamo, kaj se dogaja v mednarodnem ekonomskem okolju, povezano je predvsem s protekcionističnimi ukrepi in nepredvidljivo gospodarsko politiko ZDA, izstopom Velike Britanije iz EU in počasnejšo kitajsko gospodarsko rastjo," je dejala direktorica Umarja.

V primeru njihove uresničitve bi bila lahko gospodarska rast še počasnejša od danes objavljene napovedi. T. i. alternativni scenarij za letos predvideva 1,7-odstotno rast BDP, prihodnje leto pa dvoodstotno. "Še vedno daleč od recesijskih gibanj, ki smo jim bili priča v času krize," je dodala Bednaševa.