Se vprašanje varčevalcev LB vrača v Basel?

Visoki predstavnik Slovenije za nasledstvo Rudi Gabrovec je po dogovoru med premieroma Slovenije in Hrvaške Borutom Pahorjem in Jadranko Kosor v Bohinju menil, da se bo vprašanje varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke zdaj reševalo pred Banko za mednarodne poravnave (BIS) v Baslu. To je edina možnost, ki jo predvideva sporazum, je dejal.

Gabrovec je sicer izpostavil, da dogovora med Pahorjem in Kosorjevo še ne pozna, vendar pa po njegovem mnenju, če temelji na sporazumu o nasledstvu, druge možnosti kot pogajanja pred BIS ne more biti. In če gre za to, potem "je to primerna rešitev in jo definitivno podpiram", je dejal.

Opozoril pa je, da bodo pri nadaljnjih pogajanjih v Baslu morale sodelovati vse naslednice – ob Sloveniji in Hrvaški še Makedonija, Bosna in Hercegovina ter Srbija, ki nastopa v imenu nekdanje Zvezne republike Jugoslavije.

"Tu ne gre za bilateralno vprašanje, ampak za multilateralno vprašanje. Kakršna koli rešitev tega vprašanja mora biti takšna, da se z njim lahko uskladijo vse države naslednice. Če se dve državi dogovorita, ostale pa niso zraven, potem to ni rešitev," je opozoril Gabrovec. "Pogajati se morajo vsi ali nihče," je dejal.

"Naše pričakovanje in naša zahteva ves čas je, da se spoštujejo mednarodne pogodbe. In sporazum o vprašanjih nasledstva je mednarodna pogodba. Ta predvideva tovrstna pogajanja samo pod okriljem BIS. Ni nobene alternative tej lokaciji," je poudaril in pojasnil, da tudi v sporazumu izrecno v točki 7 piše, da je vprašanje jamstva deviznih in hranilnih vlog občanov vprašanje nasledstva in da se bo to reševalo v okviru BIS v Baslu.

Prvi krog brez dogovora

Prvi krog pogajanj pod okriljem BIS se je decembra 2001 že začel, a se je julija 2002 končal brez dogovora. BiH, Makedonija in Slovenija so nato še istega leta dale pisno soglasje za nadaljevanje pogajanj, ustno soglasje je dala tudi Srbija, le Hrvaška ni pristala, je pojasnil Gabrovec in spomnil, da je Hrvaška sporazum o nasledstvu, ki je bil podpisan junija 2001, ratificirala kot zadnja izmed naslednic šele leta 2004.

"Že pred leti je Slovenija želela Hrvaško pridobiti, da se nadaljujejo ta pogajanja. Šest let je že sporazum ratificiran, torej v bistvu Hrvaška krši mednarodno pogodbo. Hkrati omejuje dostop vsaj eni slovenski banki na tržišče z obrazložitvijo, da problem ni rešen. Pa sama ne da soglasja za to, da bi bil rešen. V tem je vsa komplikacija tega odnosa," meni Gabrovec.

Glede napovedi Pahorja, da naj bi bil problem rešen v prihodnjih treh mesecih, je Gabrovec sicer opozoril, da ni natančno slišal, kaj je Pahor rekel, vendar pa se mu realnejši rok za zaključek pogajanj v Baslu zdi najmanj okoli leta dni. "Zelo presenečen bom, če se bo odvijalo hitreje. Gre za občutljivo materijo in veliko podatkov, ki jih je treba preučiti," je še opozoril visoki predstavnik Slovenije za nasledstvo.

Preberite še kronologijo dogajanja v zvezi z vračanjem dolga hrvaškim varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke.

Arhar: Pogajanja v Baslu bodo verjetno dogotrajna

Nekdanji guverner Banke Slovenija France Arhar, ki je sodeloval v pogajanjih o nasledstvu, pa je ocenil, da če je "današnji dogovor pot v Basel, potem je pravi odgovor in pravi dogovor". Opozoril pa je, da gre pri deviznih vlogah za širši problem nasledstva, ne le Ljubljanske banke.

Arhar je spomnil, da je že v prvem krogu pogajanj v Baslu, ki so potekali po podpisu nasledstvenega sporazuma od decembra 2001 do julija 2002, prišlo do kompromisnega predloga švicarskega guvernerja, ki je bil po Arharjevih besedah v kombinaciji principa glavnega sedeža banke in delovanja banke preko podružnice v Zagrebu. Toda Hrvaška in BiH sta tovrstni rešitvi nasprotovali.

"Hrvaška in BiH sta zagotavljali samo eno rešitev. Tisto, ki prikazuje, koliko naj bi bila dolžna podružnica, ne glede na to, kje je ta podružnica plasirala svoje premoženje. Enostavno jih ni zanimalo, komu je ta podružnica denar posodila, niti ne, kakšen je bil režim v bivši Jugoslaviji v zvezi z zbiranjem deviznih vlog in vseh deviznih prilivov, ki so večinoma morali iti na devizne račune Narodne banke v Beogradu oz. na račune, ki jih je imela banka v tujini," je pojasnil Arhar.

Spomnil je, da je Slovenija ob osamosvojitvi sprejela garancijo za vse bančne vloge, brez razlik. In tedaj je bilo na slovenskem ozemlju pet "tujih" bank - štiri iz Srbije in ena iz Hrvaške. "Njihovi varčevalci pa so dobili izplačano vse, kar so imeli na teh računih, brez kakršne koli diskriminacije," je povedal in namignil, da bo potrebno v Baslu govoriti tudi o teh zadevah. Zato je vprašanje zgolj Ljubljanske banke v Zagrebu pravzaprav le poenostavljanje širšega, multilateralnega problema, je poudaril.

Na koncu pa je še opozoril, da bodo pogajanja v Baslu verjetno dolgotrajna. "Tu moramo biti realni. Ko sem se pogajal za jugoslovansko zlato, sem se pogajal tri leta z ostalimi guvernerji bank. Dokler stvari niso na skupnem imenovalcu, si nihče ne bo upal česa prejudicirati. Kar koli bo na koncu, bo pomenilo denar," je še opozoril.