Še sto milijard evrov za evropske banke?

Viri v EU pravijo, da se med finančnimi ministri EU oblikuje podpora dokapitalizaciji evropskih bank v višini 100 milijard evrov. Gre za oceno potrebnih sredstev za krepitev kapitala evropskih bank, ki jo je ministrom predstavila Evropska agencija za nadzor v bančnem sektorju (EBA).

Po načrtu agencije bi morale imeti banke devet odstotkov deleža najbolj kakovostnega kapitala, medtem ko je bil pri julijskih stresnih testih ta prag določen pri petih odstotkih.

Usklajena dokapitalizacija bank je del prizadevanj za zajezitev širjenja dolžniške krize v evrskem območju in zagotovitve dolgoročne vzdržnosti grškega javnega dolga.

Banke je namreč treba pripraviti na šok, ki bi ga doživele ob povečanju njihovega prispevka pri drugi pomoči Grčiji – ti naj bi z odpisom dolgov utrpeli najmanj 50-odstotno neto izgubo.

Usklajena dokapitalizacija naj bi temeljila na postopnem pristopu – najprej naj banke kapital iščejo na trgu, nato državna sredstva in šele v skrajni sili mehanizem za zaščito evra (EFSF).

100-milijardni dokapitalizaciji po navedbah virov nasprotujejo Italija, Španija in Portugalska, češ da je predraga, pa tudi Evropska centralna banka (ECB).

Merklova verjame v dogovor o celoviti rešitvi za evro do srede

Finančni ministri območja evra so po besedah nemške kanclerke Angele Merkel dosegli napredek v pogovorih o celoviti rešitvi za dolžniške težave območja evra, tako da bodo voditelji v sredo lahko sprejeli končno odločitev o novem svežnju ukrepov za stabilizacijo skupne valute. Merklova pri tem priznava, da so pogovori težavni.

Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy bosta o novih rešitvah za premostitev težav v območju evra nocoj v Bruslju predvidoma razpravljala tudi z drugimi ključnimi igralci v EU in prvo damo IMF Christine Lagarde.

Po neuradnih informacijah naj bi se z Merklovo in Sarkozyjem sestali še predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, odhajajoči predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet, šef evroskupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker ter evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn.

Nemčija: manj posluha za kršitelje javnofinančne discipline nuja za ohranitev stabilnosti evra

Nemčija dolgoročno želi spremembe pogodbe EU, ki bi omogočile, da bi bilo proti kršiteljicam javnofinančne discipline mogoče sprožiti postopek na Sodišču EU.

"Nujno potrebujemo spremembe pogodbe, da bomo lahko vzpostavili pravo unijo stabilnosti," je poudaril nemški zunanji minister Guido Westerwelle, ki se je danes v Bruslju udeležil zasedanja Sveta za splošne zadeve.

Spremembe pogodbe so namreč po njegovih besedah nujne za verodostojnost in avtoriteto pakta za stabilnost in rast, ki ureja pravila za javnofinančni primanjkljaj in javni dolg, tako da bodo tisti, ki ne delujejo v duhu solidarnosti in stabilnosti res sankcionirani.

Nemški minister je danes še poudaril, da je potrebno še okrepiti evropski nadzor nad proračunskimi politikami držav članic, torej iti dlje od evropskega semestra in svežnja šestih zakonodajnih predlogov za krepitev gospodarskega upravljanja.

Nemčija že vseskozi zagovarja ostro disciplino v zameno za finančno pomoč državam v težavah. Države, ki so ali bodo potrebovale zaščito, se morajo biti po njegovih besedah pripravljene odpovedati delu svoje suverenosti. Svet za splošne zadeve, ki se ga običajno udeležujejo ministri EU za evropske ali zunanje zadeve, je danes razpravljal o pripravah na nedeljski vrh EU. Slovenijo je na njem zastopal veleposlanik pri EU Rado Genorio.