
Slovenska podjetja so dobro prešla na evro, je pa še nekaj odprtih vprašanj. Med drugim so podjetja zaskrbljena zaradi visokih provizij za polog kovancev v banke. Večina bank je provizije še pred uvedbo evra zvišala z 0,25 na štiri odstotke, to pa najbolj prizadene mala podjetja iz nekaterih sprecifičnih sektorjev, ki največ poslujejo s kovanci, je povedala vodja projektne skupine evro pri GZS Nina Prešern.
Da so banke zvišale provizije za polog kovancev, je bilo po besedah Prešernove znano že nekaj mesecev pred uvedbo evra v Sloveniji, a pri poslovanju s tolarji tega problema ni bilo močno zaznati. Zdaj pa to najbolj prizadene mala podjetja iz nekaterih specifičnih sektorjev, ki imajo pri svojem poslovanju največ opravka s kovanci, med drugim male gostinske obrate, slaščičarne, taksiste, upravljalce avtomatov, manjše drogeriste itd.
Kot je zatrdil direktor postojnske območne gospodarske zbornice Igor Blažina, je dvig provizij za polog kovancev v banke zagotovo posledica uvedbe evra. "Čas je za korektivni ukrep," je prepričan. Z njim se strinja tudi Emil Štefančič, direktor družinskega podjetja iz Ilirske Bistrice Napitki iz avtomatov Emil Štefančič, ki v 95 odstotkih posluje s kovanci. Kot je dejal, se je cena dela z dvigom provizij drastično zvišala.
'S pologom jim plačujejo dva zaposlena na mesec'
"To je za nas preveč. Mi banki za polog kovancev plačujemo dva zaposlena na mesec," je zatrdil. Štefančič je še pojasnil, da so morali upravljalci avtomatov ob prehodu na evro vse avtomate opremiti z novimi plačilnimi sistemi, kar je bil velik strošek. "Strošek na en avtomat je znašal med 400 in 500 evri," je dejal. Drastičen dvig provizij je po njegovi oceni nezaslišan. Po njegovih ocenah bi najvišja sprejemljiva provizija znašala 0,5 odstotka.

Štefančič je pojasnil, da denimo italijanski upravljalci avtomatov ne plačujejo nobenih provizij za polog kovancev. Prešernova pa je dodala, da je praksa v tujini različna in je bolj ali manj stvar poslovne politike bank. Prešernova upa, da se bo problematika provizij za polog kovancev na banki čim prej rešila in da bo čim prej znano, zakaj je provizija potrebna in kolikšna naj bo.
Sicer pa je Prešernova na splošno gledano prehod na evro slovenskih podjetij označila kot dober, podjetja pa so se po učinkovitih pripravah, ki so v povprečju trajala leto in pol, dobro znašla v pogojih poslovanja z evrom. "Je pa bilo zadnje dni lanskega leta in v januarju kar veliko dela in razčiščevanja še odprtih vprašanj. Zdaj smo v obdobju testiranja, preizkušanja, uvajanja in še nekaj časa bo preteklo, da bodo razčiščena vsa vprašanja," je prepričana Prešernova.
Podjetja so največ pomislekov in vprašanj v zvezi s poslovanjem v evrih imela prvih nekaj dni novega leta, vprašanja pa se pojavljajo tudi zdaj, a manj intenzivno. Ključna vprašanja, tako Prešernova, so se nanašala predvsem na izvajanje zakonov o dvojnem označevanju cen in o uvedbi evra, na vprašanja, ki zadevajo oblikovanje cen v novih pogojih, in na operativne zadeve, ki so vezane na odnos podjetje - kupec in podjetje - podjetje v zvezi z evrom.
Na področjih, kjer so bila navodila in pojasnila znana in transparentna, do težav pri poslovanju z evri ni prihajalo, zatrjuje Prešernova. "Kjer pa to ni bilo povsem razčiščeno, je prišlo do nekaterih zapletov, ki pa so se hitro rešili," je dejala in izpostavila problematiko plačevanja z velikimi bankovci, do katere je prišlo v prvih dneh po uvedbi evra. Prešernova je ob tem poudarila, da mora biti navodilo glede tega jasno, zadevati pa se je treba tudi značilnosti evrskih bankovcev.
Na Gospodarski zbornici Slovenije prejmejo tudi veliko vprašanj, povezanih z oblikovanjem cen v evrih, kar pa bo, tako Prešernova, stvar razprave tudi v prihodnjih mesecih. Pri samem oblikovanju cen je tudi nekaj pragmatičnih dilem, med drugim, kako oblikovati ceno, da bo v evrih logična in tržno zanimiva in da ne bo bistveno višja od tiste, ki je bila v preteklosti in jo naša kupna moč prenese. Veliko je tudi vprašanj, vezanih na potrebne spremembe tržne strategije, saj se je trg z uvedbo evra za podjetja spremenil, je še povedala Prešernova.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.