Še nižja ključna obrestna mera

Svet Evropske centralne banke (ECB) je na rednem mesečnem zasedanju ključno obrestno mero za območje evra znižal za 0,5 odstotne točke na 2,0 odstotka. Gre za četrto zaporedno znižanje ključne obrestne mere, ki je s tem izenačila najnižjo raven v zgodovini ECB. Pri dveh odstotkih je namreč vztrajala med junijem 2003 in decembrom 2005. ECB je znižala tudi preostali dve ključni obrestni meri – obrestno mero za mejno posojanje na tri odstotke, za deponiranje presežne likvidnosti pa na odstotek.

Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je na novinarski konferenci po seji Sveta ECB jasno nakazal, da je naslednji korak v monetarni politiki ECB pričakovati marca, medtem ko naj bi februarja osrednja monetarna institucija obrestne mere pustila nespremenjene. "Naslednje pomembno srečanje Sveta ECB za odločitve monetarne politike bo marca," je dejal in tako v luči gospodarskih razmer dejansko na zelo jasen način napovedal vnovično znižanje obrestnih mer marca. Februarsko redno mesečno zasedanje Sveta ECB bo sicer že čez tri tedne. Na marčevskem zasedanju bo ECB objavila tudi svoje najnovejše napovedi za gospodarsko rast in inflacijo v evrskem območju.

So pa ključne obrestne mere ECB še vedno krepko nad obrestno mero ameriške centralne banke Federal Reserve, ki je sredi decembra ključno obrestno mero znižala praktično na ničlo oziroma na razpon med 0 in 0,25 odstotka. Britanska centralna banka pa je minuli teden svojo ključno obrestno mero znižala na 1,5 odstotka, kar je najnižje v vsej njeni 315-letni zgodovini.

ECB je na decembrskem rednem mesečnem zasedanju Sveta ECB v luči recesije na območju evra znižala ključno obrestno mero za območje evra s 3,25 na 2,5 odstotka. To znižanje je bilo največje v desetletni zgodovini osrednje monetarne institucije evrskega območja. Do takrat je namreč ECB, ki je doslej v svoji desetletni zgodovini veljala za izjemno previdno pri ukrepih monetarne politike, obrestno mero znižala za največ 0,5 odstotne točke.

Letna stopnja inflacije v območju evra je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat decembra lani znašala 1,6 odstotka in se je glede na november znižala za 0,5 odstotne točke. Inflacija v območju evra se je tako po rekordnih vrednostih to poletje jeseni spet znižala na raven, ki je v okviru cilja ECB. Obenem nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bi inflacija v evrskem območju prihodnje leto lahko padla celo pod odstotek.

Industrijska proizvodnja v območju evra, ki je od tretjega četrtletja lanskega leta tudi uradno v recesiji, se je novembra lani v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala za 1,6 odstotka, medtem ko se je na letni ravni znižala za 7,7 odstotka. Gre za največji padec, odkar je Eurostat začel meriti obseg industrijske proizvodnje. Stopnja brezposelnosti v območju evra je bila medtem novembra lani s 7,8 odstotkov na najvišji ravni od januarja 2007, obeti za letošnje leto pa so še bolj črnogledi.

Vse bolj slabi tudi zaupanje v evropsko gospodarstvo. Kazalnik gospodarskega razpoloženja (ESI) se je decembra lani v primerjavi z novembrom tako v območju evra znižal na najnižjo vrednosti od leta 1993. Najnižje po letu 1985 je medtem padel kazalnik poslovne klime (BCI), ki temelji na rezultatih ankete o stanju in pričakovanjih v industrijskem sektorju.