Obrestne mere za 12-mesečne depozite so se v zadnjih letih občutno znižale in ukrepi ECB so ta trend še dodatno spodbudili. Obrestne mere za varčevanja so bile tako pred leti neprimerljivo višje kot so danes. Še leta 2008 so obrestne mere za vezane vloge znašale okoli 5 odstotkov za 12-mesečne depozite. Leta 2010 so se obrestne mere za vezane vloge gibale okoli 3,5 odstotkov za 12 mesečne depozite, lani samo še okoli enega odstotka. Medtem ko zadnji podatki Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) kažejo na 0,10 do 0,45 odstotne obresti za 12 mesečni depozit.
Prihranki lahko izgubljajo vrednost tudi na banki
Ena izmed najbolj priljubljenih varnih naložb v Sloveniji so brez dvoma depoziti. V primerjavi z razvitim svetom v tem segmentu izrazito izstopamo, saj na bankah držimo velik delež naših prihrankov. To je lahko še posebej škodljivo v obdobju nizkih obrestnih mer, v kakršnem se nahajamo sedaj.
Varčevalci na bankah se tako že zadnjih 12 mesecev soočajo z vedno nižjimi obrestmi. In stanje se bo v prihodnje le še poslabšalo, saj banke, katerim ECB zaračunava 0,4 odstotka za držanje sredstev, najverjetneje ne bodo mogle ponuditi višjih obrestnih mer le na račun posojilne aktivnosti. V številnih evropskih državah se že poigravajo z idejo negativnih obrestnih mer na depozite in je le še vprašanje časa, kdaj se bo ta trend preselil tudi v Slovenijo.
Sicer inflacija v tem trenutku še ne predstavlja težave, do česar zna priti v prihodnjih letih. Napoved inflacije s strani ECB za leto 2017 se giblje okoli 1,3 odstotka, med tem ko bodo obrestne mere ostale nizke dlje časa. Zelo verjetno je, da se bo inflacija okrepila veliko hitreje, kot pa bodo banke lahko začele višati obrestne mere na depozite. In v primerih, ko bo obrestna mera nižja od višine inflacije, bodo vložena sredstva izgubljala vrednost.
Primer: pri obrestni meri 0,00% in inflaciji v višini 2,5% bo en evro po desetih letih vreden 78 centov, po dvajsetih letih 61 centov in samo še 48 centov po 30 letih. Zato je pomembno, da tudi tisti, ki so že upokojeni ali pa se bližajo upokojitvi, s svojim varčevanjem dosegajo donosnost, ki dosega vsaj višino inflacije.
Primerne alternative depozitu
Popolne alternative za bančni depozit ni, saj je to posebna oblika varčevanja. Tveganja v klasičnem pomenu besede (nihajnosti) ne obstaja, saj vemo, da bomo na koncu dobili svoja sredstva izplačana z obrestmi, ki so določene s pogodbo.
Če pogledamo skozi zgodovino, so delnice tista vrsta naložbe, ki vlagatelju daje možnost za najbolj konstantne donose. In ni narobe, če se vlagatelj v danih razmerah zavestno odloči, da bo z namenom doseganja višje donosnosti del svojega premoženja naložil v naložbe, ki so nekoliko bolj tvegane. Tudi naložbeni portfelj, ki minimizira tveganje po pravilih vedno vključuje določen, manjši delež tveganih naložb.
Druga alternativa so lahko aktivno upravljani obvezniški ali mešani skladi, ki imajo določeno stopnjo tveganja in ob tem lahko ponudijo relativno dobre donose. Še ena možnost so skladi naravnani k doseganju pozitivnih donosov ne glede na gospodarski cikel in so t.i. »absolute return« skladi.
Primernih alternativ je na trgu veliko in je končna sestava portfelja odvisna od vsakega posameznika, njegove naklonjenosti tveganju ter želja. Ključno pri vsem pa je doseganje donosnosti, ki ne bodo negativno vplivale na vrednost vašega premoženja.
Zato je posvet s finančnim strokovnjakom ključnega pomena za rast ali vsaj vzdrževanje vrednosti vašega premoženja. Obrnite se na strokovno usposobljene svetovalce Vzajemci Skupine, ki velja za vodilno finančno skupino s področja naložbenega svetovanja. Pokličite brezplačno telefonsko številko 080 35 08 ali pišite na info@vzajemci.com.
