Pred letom 2008 so imele banke razmeroma omejen dostop do podatkov o finančnem stanju potrošnika, ki je zaprosil za posojilo, pa ni bil njen komitent. Zahtevale so lahko le bančne izpiske o poslovanju v preteklih mesecih. Toda vse od leta 2008 so banke in hranilnice v okviru Združenja bank Slovenije vzpostavile SISBON, sistem za medsebojno izmenjavo podatkov o boniteti komitentov.
Sisbon, zamišljen kot orodje za boljše upravljanje bank s kreditnimi tveganji, po mnenju Zveze potrošnikov Slovenije prinaša številna tveganja. Sistem namreč vsaki banki omogoča, da si lahko na podlagi potrošnikove prošnje za posojilo ogleda njegovo celotno finančno poslovanje, od transakcijskih računov, limitov, posojil pri drugih bankah, kreditnih kartic, kartic z odloženim plačilom, poroštev do njegove plačilne discipline v zadnjih letih. Na podlagi teh podatkov banka presodi, kolikšno posojilo lahko odobri in pod katerimi pogoji.
Kdor torej najema bančni kredit, mora pri tem računati, da imajo banke vpogled v njegovo celotno zadolženost pri morebitnih drugih bankah. S pomočjo SISBON-a vsaka banka ali hranilnica ve, koliko posojil je že kreditojemalec najel, s kakšno odplačilno dobo in kakšen je znesek posameznega obroka ter kako redno ali neredno posojilo odplačuje. Toda tu se poseg v potrošnikovo zasebnost še ne konča. Vas zanima, kaj lahko banka v teoretičnem primeru naredi z vašimi osebnimi podatki?
KOMENTARJI (40)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.