Križanič: S KBC bomo nadaljevali pogovore

Minister za finance Franc Križanič je po sestanku na sedežu KBC dejal, da je razgovor tekel o dokapitalizaciji, razvoju NLB in sodelovanju. Na vprašanje, ali so na KBC nakazali pripravljenost na sodelovanje v dokapitalizaciji, pa je Križanič odgovoril pritrdilno. Natančnega roka za to, do kdaj naj bi se s KBC dogovorili o dokapitalizaciji NLB, po ministrovih besedah ni. Je pa dejal, da se bo s predstavniki KBC sestal še večkrat.

Križanič upa, da bodo največji lastniki in partnerji skupaj zagotovili sredstva. O tem, kaj bi v primeru, če bi se KBC odločila za dokapitalizacijo in kasneje izstopila iz NLB, država lahko KBC ponudila, je dejal, da odkupa prednostnih delnic ne more ponuditi, ker država nima pravne osnove za to. "Kar jim ponujamo, je partnerstvo, sodelovanje še naprej pri podpori razvoja banke. Predvsem pa si obetamo, da bo KBC, dokler bo ostal v banki, zagotavljal tako kvaliteten kader, kot ga je zagotavljal doslej. Imajo tri člane nadzornega sveta in enega člana uprave in delajo dobro," je poudaril.

'NLB je postala sistemska banka jugovzhodne Evrope'

Minister je še poudaril, da od KBC pričakujejo, da bo zagotovil ustrezna sredstva za dokapitalizacijo, da bo banka normalno rasla in konkurirala na trgih, na katerih deluje, torej trgu jugovzhodne Evrope. "To je postala sistemska banka jugovzhodne Evrope, kar je pomembno," je menil.

Na vprašanje, ali je španski Banco Santander še vedno morebiten kupec deleža KBC, je minister odgovoril: "To je stvar KBC, mi tega ne komentiramo."

Križanič je sicer že decembra najavil, da namerava država NLB dokapitalizirati za 250 milijonov evrov. Prvotni plan je bil, da bi dokapitalizacijo izpeljali že decembra, a se je zataknilo, ker KBC ni želela takoj sodelovati. Če bi država dokapitalizirala sama, pa mora to priglasiti Evropski komisiji (EK) in ji dokazati, da ne gre za državno pomoč, temveč vložek v zasebno podjetje. Kot je povedal Križanič, imajo notifikacijo za EK že pripravljeno, a je še niso poslali. Križanič je sicer pred novim letom povedal, da si je KBC vzela čas za razmislek do 15. januarja.

Kot poročajo Finance, naj bi bilo po mnenju poznavalcev zelo možno, da EK dokapitalizacije ne bi pustila, ker bi v njej prepoznala državno pomoč.

600 milijonov evrov za NLB v zadnjih osmih letih

Država je NLB dokapitalizirala septembra 2007, ko je vplačala 35,5 milijona evrov; takrat je sodelovala tudi KBC, ki je vpalačala 34 milijonov evrov. Naslednja dokapitalizacija, vredna 300 milijonov evrov, je bila junija 2008 – KBC v tej dokapitalizaciji ni sodelovala. Za prvo polovico letošnjega leta pa je predvidena dokapitalizacija v višini 250 milijonov evrov – trenutna vrednost delnice je okoli 150 evrov. Ali bo KBC sodelovala, še ni znano.

KBC je v NLB vstopila leta 2002 z nakupom 34-odstotnega deleža. Namen KBC je bil pridobiti večinski delež. Da bo delež lahko povečevala, ji je ob vstopu obljubila tudi Ropova vlada. Ko je postalo jasno, da država ne razmišlja o prodaji deleža, pa je objavila, da ni več stareška lastnica, temveč je NLB zgolj finančna naložba. KBC pa je začela tudi razmišljati o prodaji svojega deleža. Glede na to, da KBC prejema veliko državne pomoči, ji je EK naložila tudi odprodajo vseh tujih naložb – kamor sodi tudi NLB.

Razlogi za dokapitalizacijo

Glavni razlogi za dokapitalizacijo so po navedbah NLB s sredine decembra predvsem v zagotavljanju kapitalske ustreznosti v primeru kreditne rasti in ustreznega kapitala za absorbcijo morebitnih kreditnih izgub v primeru dolgotrajnejšega nadaljevanja gospodarske krize.

Po besedah Križaniča se mora NLB glede na razmere na trgu kapitalsko okrepiti.

Predsednik uprave NLB Božo Jašovič pa je v pogovoru za Finance dejal, da NLB svež kapital potrebuje zato, ker je za vsako banko ključno, da ima kapital. Zanikal pa je, da bi šlo za sanacijo banke. Če dokapitalizacija banke ne bi uspela, se bi banka po Jašovičevih ocenah morala začeti krčiti.