SDS: Za znižanje bonitetne ocene ni kriv padec pokojninske reforme

Znižanje bonitetne ocene Slovenije je v prvi vrsti nedvomno posledica padca pokojninske reforme, je danes v Luksemburgu dejal finančni minister Franc Križanič, ki je sicer prepričan, da bo Slovenija pravočasno zmanjšala primanjkljaj. Razmere v območju evra pa je ocenil kot kritične zaradi počasne odzivnosti evroskupine.

"Znižanje ratinga je v prvi vrsti posledica padca pokojninske reforme - tu ni nobenega dvoma," je poudaril minister, ki opravlja tekoče posle. Agencije so po njegovih besedah počakale nekaj mesecev in se nato odzvale. "V ozadju je vprašanje, ali smo sposobni varčevati na dolgi rok," je menil minister in poudaril, da bo po volitvah treba najti ustrezno energijo in izpeljati reforme.

Minister je sicer razmere v območju evra ocenil kot "kritične zaradi sorazmerno počasne odzivnosti evroskupine". A kljub temu je izrazil pričakovanje, da bo območje evra vendarle našlo prave ukrepe, dalo signal trgom in omogočilo njihovo normalno ravnanje v naslednjem letu.

Križaniča skrbi predvsem negativen vpliv dolžniške krize na medbančni kapitalski trg. "Pričakujemo hitrejšo akcijo," je poudaril in spomnil, da je Slovenija svojo nalogo opravila in potrdila krepitev začasnega kriznega sklada (EFSF) tudi v obdobju med dvema vladama s polnimi pooblastili.

Julija dogovorjena razširitev delovanja in povečanje prožnosti EFSF, ki deluje kot kreditor na zadnji ravni, med drugim pomeni, da bo lahko ta uporabljen tudi v pomoč državam pri dokapitalizaciji finančnih ustanov.

Na vprašanje, ali je bila na sedemurnem zasedanju evroskupine zaradi znižanja bonitete državi in bankam izpostavljena tudi Slovenija, je minister odgovoril nikalno. "Ne, nismo med tovrstno ranljivimi, izpostavljenimi državami," je dejal.

Ob tem je opozoril, da se bo problem pojavil, če se bo kontaminiral medbančni trg, saj bodo v tem primeru vse banke v Sloveniji pod velikim pritiskom, kje dobiti nove vire, kar bo privedlo do pritiskov na gospodarstvo in po najslabšem scenariju do precejšnje gospodarske recesije.

Slovenija ima sicer po njegovih besedah "čvrste gospodarske temelje", a da njena rast temelji na izvozu in je tako v tem kontekstu ranljiva za morebitno recesijo, če bi se ta ponovila ob morebitni neučinkovitost pri sanaciji problemov grškega dolga in prenosa težav na ostale države.

"V tem kontekstu se na Slovenijo se ne gleda kot na problem," je sicer menil minister. Je pa po njegovih besedah problem vprašanje, ali so bile dosedanje dokapitalizacije samo nekaj začasnega in se bo dolg res konsolidiral po načrtih.

Nekonkurenčnost, dokapitalizacije in politična nestabilnost

Odbor za finance v strokovnem svetu SDS pa je ocenil, da za znižanje bonitetne ocene Slovenije ni kriv padec pokojninske reforme. "To dokazujeta poročili obeh mednarodnih bonitetnih hiš Moody's in Fitch, ki med razlogi za znižanje ocene navajata nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva, potrebo po dokapitalizaciji državnih bank ter politično nestabilnost. Nobena bonitetna agencija pa ne navaja pokojninske reforme kot temeljnega razloga za padec ocene," so zapisali v odzivu.

V SDS obžalujejo znižanje bonitetne ocene Slovenije, ob tem pa poudarjajo, "da je bila predvsem posledica dejstva, da vlada ni konsolidirala javnih financ oziroma da je prekomerno trošila ter se prekomerno zadolževala na račun prihodnjih rodov".

'To bi bil nov Lehman Brothers'

Finančni ministri EU so sicer danes ocenili uspehe posameznih držav pri odpravljanju presežnega primanjkljaja. Slovenija je kot večina članic Unije v postopku zaradi prekomernega primanjkljaja.

Minister je spomnil na nekatere nepričakovane in sorazmerno visoke izdatke v letošnjem letu v višini 1,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), ki so bili namenjeni dokapitalizacijam, a izrazil prepričanje, da bo Slovenija vendarle pravočasno ustrezno zmanjšala primanjkljaj.

Na vprašanje, kaj bi pomenil scenarij nadzorovanega bankrota Grčije, pa je minister odgovoril, da bi bil to "nov Lehman Brothers". "Konec sveta ravno ne bi bilo, a spet bi prišlo do precejšnje recesije, ki je sicer že na poti zaradi prepočasnega odzivanja in govoric o bankrotu," je še dejal.

Minister je še pojasnil, da se pripravlja študija o vzdržnosti grškega dolga, ki naj bi bila skupaj z oceno grških ukrepov predstavljena sredi oktobra.