Morebitni očitki družbi SCT, da je vključena v kartelna dogovarjanja, so neutemeljeni in brez kakršne koli podlage, so sporočili iz SCT. Kartelno povezovanje pri oddaji javnih
naročil na gradbenem področju po njihovem mnenju tudi ni možno. Če bi kartelna povezava domačih ponudnikov kljub temu obstajala, glede na tujo konkurenco ne bi mogla doseči monopolnih cen in takšen kartel ne bi imel smisla, so zapisali. S tem so se v SCT, kot pojasnjujejo, odzvali na "vse bolj prisotno prepričanje javnosti, da obstaja v Sloveniji gradbeni lobi, kar naj bi pomenilo, da se gradbena podjetja med seboj kartelno povezujejo, da bi na slovenskem trgu dosegla neupravičene zaslužke v škodo projektov, financiranih iz javnega denarja." SCT pridobiva javna naročila v postopkih javnih naročil v konkurenci z domačimi in tujimi izvajalci, pod pogoji, v katerih so določene limitirane cene.
Izvajalci ne vplivajo na pogoje
Pogoje konkuriranja pri pridobivanju teh naročil določajo javni
naročniki. Izvajalci, tudi SCT, ne morejo vplivati na pogoje, pod katerimi lahko pridobijo delo, piše v sporočilu SCT. Kot še pojasnjujejo, morajo izvajalci gradbenih del v svojih ponudbah
dokazati izpolnjevanje zelo zahtevnih pogojev ter predložiti vrsto garancij. Prav zato težko razumejo očitke o kartelnem povezovanju, saj "glede na vzpostavljen sistem pri tako trdih pogojih pridobivanja del in pri tako doslednem nadzoru izvedenih del kartelno povezovanje pri oddaji javnih naročil na gradbenem področju sploh ni možno". Če je kdo imel v mislih, da je SCT vključen v kartelna dogovarjanja, v družbi trdijo, da so ti očitki neutemeljeni in brez kakršne koli podlage.
"Primeri kartelnega dogovarjanja med gradbenimi izvajalci nam niso znani, zato jih tudi ne moremo komentirati," so še zapisali v sporočilu za javnost.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.