Samozaposleni opozarjajo: Megazakon ni tako 'mega', kot se sliši

V civilni iniciativi Tudi mi smo (samo)zaposleni menijo, da je megapaket za reševanje gospodarstva, ki vključuje samostojne podjetnike, korak v pravo smer. So pa kljub temu previdni pri implementaciji zakona, kajti "detajli se skrivajo v podrobnostih", pravijo.

"Tako ima 98.094 samozaposlenih, kot tudi mi v iniciativi, več vprašanj kot odgovorov. Prav tako ugotavljamo, da določene postavke, vezane na reševanje problemov malega gospodarstva, nimajo stika z realnostjo oziroma so nestimulativno naravnane," so zapisali in nanizali naslednje primere:

1. Izbira meseca februarja za izhodišče ni smiselna
V 2. odstavku 35. člena zakona je zapisano: "Bistveno zmanjšan obseg opravljanja dejavnosti pomeni: vsaj 25 % zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020 ali vsaj 50 % zmanjšanje prihodkov upravičenca iz prejšnjega člena v mesecu aprilu ali maju 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020."

Samostojni podjetniki imajo variabilno prihodkovno raven oziroma je težko vzeti en mesec za izhodišče. Pri poslovanju obstajajo tudi t. i. "mrtvi meseci" – sem sodijo s. p. s področja turizma in gostinstva, sploh tisti na obmejnih območjih, ki so odvisni od zimske in/ali poletne turistične sezone, televizijski delavci na projektih itd. Odprto vprašanje ostaja tudi pri položaju mladih podjetnikov oziroma novincev v svetu podjetništva, saj  večina ne bo imela izhodiščne točke za odmero pomoči.

2. Vračanje pomoči je neustrezna postavka
V 37. členu zakona je zapisano: "Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 % glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019. V primeru, da ta pogoj pomoči ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč."

Tako kot večina vseh državljanov tudi samostojni podjetniki ostajamo doma zaradi uredbe Vlade RS in ne zaradi lastne odločitve. Po koncu epidemije (predpostavljamo) lahko samo upamo in si želimo, da bo na nekaterih področjih sledil razcvet, kar lahko pripelje do povišanega zneska na prihodkovni ravni, zato zakonsko določilo, ki predvideva vračanje pomoči po epidemiji ob predpostavki, da so prihodki višji za 20 % v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta ni stimulativno naravnano. Če je navedeno pomoč treba vračati, to po definiciji ni pomoč, temveč premostitveni kredit. Zadolževanje samozaposlenih ni rešitev, temveč le poglabljanje problema, kar je že bilo ugotovljeno. Poleg tega se postavlja vprašanje, ali so tisti samostojni podjetniki, ki so svojo dejavnost odprli šele leta 2020, glede na ta člen upravičeni do državne pomoči ali ne.

3. Če dolguješ, nisi upravičen do pomoči
V 4. odstavku 34. člena je zapisano: "Do izplačila mesečnega temeljnega dohodka iz prejšnjega odstavka ni upravičena oseba iz prvega in drugega odstavka tega člena, ki ne plačuje obveznih dajatev in ne izpolnjuje drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan uveljavitve tega zakona neplačane zapadle davčne obveznosti."

Zakon ne naslavlja samostojnih podjetnikov, ki so upad prometa zaznali že v februarju in na začetku marca, do razglasitve epidemije. Upad je v njihovem primeru povečal nezmožnosti plačevanja davčnih obveznosti. Po omenjenem zakonu pa morajo vsi imeti plačane vse obveznosti, če želijo izkoristiti pravico do pomoči. Prvotno je bilo rečeno, da morajo biti obveznosti poravnane do 28. 2. 2020 oziroma najpozneje do 6. 4. 2020.

4. Javna objava prejemnikov pomoči
V 37. členu je zapisano: "Izjava upravičenca, da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani Finančne uprave Republike Slovenije."

Ta pogoj odločno zavračamo. Vsi podatki, vezani na Furs, so davčna tajnost in tudi v tem primeru moramo to spoštovati. Država ima vse instrumente nadzora, ki jih lahko uporabi v tem primeru. Naj dodamo: status samostojnih podjetnikov že pred koronakrizo ni bil urejen. Tovrstna javna objava bo spodbudila še dodatno stigmatizacijo samostojnih podjetnikov samozaposlenih ter jim nadalje oteževala poslovanje zaradi bonitetnih ocen. Ob tem se sprašujemo, zakaj drugim segmentom gospodarstva, ki bodo prav tako deležni pomoči, tega ni treba javno objavljati? To ocenjujemo kot sistemsko obliko diskriminacije.

5. Popoldanski s. p. so neupravičeno izvzeti
V 1. odstavku 34. člena zakona je zapisano: "Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je upravičenec, ki zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, in sicer: samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno zavarovanje vključen na podlagi opravljanja te dejavnosti in ne izpolnjuje pogojev za obvezno vključitev v obvezno zavarovanje tudi na kakšni drugi zavarovalni podlagi."

Po tem odstavku popoldanski samostojni podjetniki, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic in v obvezno socialno zavarovanje niso vključeni na podlagi opravljanja dejavnosti, temveč na drugi podlagi (praviloma na podlagi delovnega razmerja), niso upravičeni do nikakršne državne pomoči, kljub temu da oni prav tako polnijo državno blagajno z davki in s prispevki, vse to pa se jim ne šteje v delovno dobo ali v pokojnino. S tega stališča lahko sklepamo, da je popoldanski s. p. najmanj zaželena in popolnoma izključena oblika poslovanja. Glede na trenutno napisan predlog zakona ni upravičen ali deležen nikakršnih olajšav ali nadomestil v teh izrednih in kriznih razmerah. So pa predlogov deležni celo upokojenci in pa študenti.

V civilni iniciativi Tudi mi smo (samo)zaposleni zato vladi in DZ predlagajo, da v zakon vnese sledeče vsebine:

1. Vsi, ki so zaradi razglasitve Odloka vlade RS od 13. 3. morali ostati doma z namenom pomoči pri zajezitvi epidemije in so samostojni podjetniki samozaposleni, samostojni podjetniki, ki zaposlujejo druge osebe, enoosebni d. o. o. in mali d. o. o., kmetje, kulturniki, so upravičeni do odpisa plačila prispevkov (za nosilce dejavnosti in zaposlene pri njih) od 13. 3. 2020 do konca trajanja epidemije.

2. Vsi zgoraj omenjeni so upravičeni tudi do "kriznega" oziroma "korona finančnega dodatka" v višini 700 evrov za vsak mesec do konca trajanja epidemije, za mesec marec pa do sorazmernega deleža nadomestila.

3. Vračanje državne pomoči za pravne subjekte iz zgornjih primerov se opusti.

4. Javna objava prejemnikov pomoči naj ostane davčna tajnost z namenom varovanja zasebnosti in dostojanstva posameznikov.

5. Vlada naj poskrbi, da bodo postopki na bankah pri urejanju moratorijev brezplačni, ter odpiše predvidene obresti, ki tečejo kljub moratoriju.

6. Zakon naj predvidi tudi jasne kriterije za povračila izpada prihodkov za s. p. in male d. o. o. v času trajanja uredbe.

7. Zakon naj predvidi oprostitev plačila prispevkov tudi za samostojne podjetnike, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic in v obvezno socialno zavarovanje niso vključeni na podlagi opravljanja dejavnosti, temveč na drugi podlagi (popoldanske s. p.).

8. Zakon naj definira, ali so do državne pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki so začeli poslovati šele v letu 2020, saj glede na to, da v letu 2019 še niso poslovali, ne morejo zadostiti 37. členu zakona.

"Vsekakor si želimo, da se upoštevajo naši vidiki in da si pridemo nasproti. Želimo si tudi, da bi lahko kot samostojni podjetniki bili bolj vključeni v konkretno razpravo glede zakona. Na dolgi rok je treba sistemsko urediti položaj samostojnih podjetnikov, saj bomo le tako lahko povečali prihodke v državno blagajno.  
Pripravljeni smo vam predstaviti konkretne rešitve samozaposlenih in predloge za posamezna področja na enem izmed prihodnjih srečanj," so še zapisali v iniciativi.

Združenje delodajalcev Slovenije: Najbolj potrebnega ukrepa ne bodo mogli koristiti

V Združenju delodajalcev Slovenije pa so opozorili, da je kriterij 20-odstotnega zmanjšanja prihodka v 1. polletju kritičen predvsem v delovno intenzivnih panogah z velikim deležem prejemnikov minimalne plače (čiščenje, zasebno varovanje in ostale delovno-intenzivne panoge itd.), kjer so se zaradi dviga minimalne plače s 1. 1. 2020 dvignili tako prihodki kot stroški dela. Tako ukrepa, ki bi bil najbolj potreben tem podjetjem, ne bodo mogla koristiti.

"Subjekti, ki bodo uveljavili povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po tem zakonu ali povračilo nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, morajo v primeru, da je od uveljavitve tega zakona dalje prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 vrniti prejeta sredstva. Izplačila na podlagi kriterijev za leto 2019 zakon ne bi smel omejevati, v kolikor so podjetja v letu 2019 dosegla planirane cilje. V letu 2020 se ta izplačila delajo za leto 2019, ko še ni bilo epidemije in ne kriznih razmer. Prav tako je potrebno upoštevati, da so ta izplačila opredeljena v večini s podjetniškimi kolektivnimi pogodbami ali pogodbami o zaposlitvi, ki jih je delodajalec dolžan izpolniti," so zapisali. 

Zmotili pa so jih še nekateri drugi ukrepi. Pri odredbi začasnega čakanja na delo so opozorili na "neživljenjskost" določbe, ki se nanaša na vpoklic delavca na čakanju nazaj na delo, in sicer za sedem dni na mesec neprekinjeno. "Zaradi narave gospodarskih  procesov je to potrebno prepustiti delodajalcem in njihovim potrebam (enako opozarjajo tudi sindikati). Podjetja namreč morajo dostaviti vsaj tiste izdelke, za katere imajo naročila, in omogočiti je potrebno izvedbo delovnega procesa," so zapisali.

Tudi pri obveznosti izplačila kriznega dodatka opozarjajo, da je treba opredeliti načelo sorazmernosti za čas dejanskega dela in kategorij zaposlenih, ki so upravičeni do tega dodatka (če je namen nagraditi najbolj izpostavljene v gospodarstvu), da bodo delodajalci lahko ustrezno izvajali to določbo.

Združenje delodajalcev Slovenije pa je že večkrat predlagalo tudi rešitev v obliki možnosti enostranske odreditve sorazmernega dela dopusta ter možnosti plačila regresa za letni dopust do 31. 12. 2020 in pa možnosti izplačila tega v dveh delih. Tega megapaket ne vsebuje.