Samohvala dobro dene

Slovenija, ki je kjotski protokol ratificirala leta 2002, se je zavezala, da bo izpuste toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 znižala za osem odstotkov pod raven iz leta 1986. Izpusti bi se tako morali do leta 2012 znižati na 18,6 milijona ton ogljikovega dioksida, kar naj bi ob dodatnih ukrepih Slovenija dosegla.

"Veseli smo, da je bil slovenski načrt razdelitve emisijskih kuponov za CO2 takoj za Veliko Britanijo prvi, ki je bil sprejet. To je priznanje Sloveniji, da je Evropski komisiji poslala pošten načrt. Nič nismo izigravali, ampak smo realno pogledali, kakšno je stanje v energetiki, prometu, komunali in kmetijstvu," je povedal Podobnik.

Vlada je decembra lani sprejela operativni program zmanjšanja izpustov za obdobje 2008-2012, ki za dosego ciljev kjotskega protokola določa sedem ukrepov. Tako predlaga tehnološko prenovo slovenskih termoelektrarn, zniževanje energetske intenzivnosti v industriji ter povečanje deleža obnovljivih virov energije in zamenjavo fosilnih goriv z biološkimi.

V Sloveniji najbolj problematičen promet

Energetika, kjer v Sloveniji nastaja največji del izpustov, je "pokrita" s trgovanjem z emisijskimi kuponi, je povedal Andrej Kranjc z ministrstva za okolje in prostor, kljub temu pa bo potrebno prestrukturiranje. "Med sektorji je najbolj problematičen promet, kjer emisije še vedno naraščajo," pravi Kranjc. Po njegovih besedah bo klimatski komite na prvi seji marca razpravljal o energetiki, druga seja pa bo namenjena izključno prometu. "Stvari se bomo skušali bolj intenzivno lotiti," je dejal Kranjc.

Predvideno je še trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov in izboljšanje energetske učinkovitosti stavb. Na področju prometa Podobnik napoveduje spodbujanje javnega potniškega prometa ter izvajanje ukrepov resolucije o prometni politiki za prehod tranzita s cest na železnice.

Stroški izvajanja predvidenih ukrepov so - z izjemo prometa - ocenjeni na 48,5 milijona evrov na letni ravni. Samo ukrepe na področju prometne politike prometu pa bo za uvajanje biogoriv in spodbujanje potniškega prometa potrebnih 79 milijonov evrov letno.

Segrevanje - začetek streznitve?

"Nujno je, da v prizadevanjih za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov sodelujejo ZDA in druge velike onesnaževalke. Grožnja, ki nam preti zaradi klimatskih sprememb, je globalna in le z globalno rešitvijo se ji lahko izognemo," je poudaril komisar Dimas.

Po njegovem mnenju je v boju proti klimatskim spremembam kjotski protokol pomemben korak, a potrebni bodo še globlji posegi za preprečitev nevarnih posledic klimatskih sprememb, ki bodo imele gospodarske, socialne in okoljske posledice za celotno človeštvo. V luči vse pogostejših alarmantnih opozoril o posledicah klimatskih sprememb, se je zato Dimas zavzel za takojšen začetek pogajanj o novem celovitem sporazumu o podnebnih spremembah.

V Washingtonu proti globalnemu segrevanju

Poslanci iz 13 držav, med drugim iz ZDA in Kitajske, so v četrtek na srečanju v Washingtonu pozvali k pokjotskemu dogovoru za boj proti globalnemu segrevanju. "Dejstvo je, da mi kot globalni zakonodajalci tega ne moremo zanikati," je dejal nekdanji član britanske vlade Stephen Byers.

V deklaraciji so poslanci iz držav članic sedmih najrazvitejših držav sveta in Rusije (G-8) ter Brazilije, Kitajske, Indije, Mehike in Južnoafriške republike zapisali, da "ni dvoma" v dokaze o podnebnih spremembah, ki jih je povzročil človek. "Vendar se moramo zavedati, da so podnebne spremembe globalni problem in smo vsi zavezani k ukrepanju, glede na naše sposobnosti in zgodovinske odgovornosti," so še opozorili na dvodnevnem forumu v ameriškem senatu.

Hkrati so pozvali, da voditelji G-8, ki se bodo julija zbrali v Nemčiji, sprejmejo okvir za sporazum, ki bo nasledil Kjotski protokol. Ta bo prenehal veljati leta 2012. Mednarodna pogajanja o pogodbi, ki bo nasledila Kjotski protokol, se morajo končati leta 2009, je še zapisano v sprejetem sporočilu.

Ameriška administracija predsednika Georgea Busha je doslej zavrnila, da bi sprejela Kjotski protokol, in sicer z utemeljitvijo, da bi visoki stroški ohromili gospodarstvo, sklicuje pa se tudi na razhajanja med znanstveniki o vzrokih podnebnih sprememb.

Politiki so v Washingtonu tudi pozvali, da morajo tako države v razvoju kot razvite države zmanjšati emisije toplogrednih plinov, globalni trg pa naj bi bil oblikovan tako, da bi bilo možno trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida.

Odlašale so največje onesnaževalke

Podpisnice kjotskega protokola so se leta 1997 v japonskem Kjotu zavezale, da bodo v obdobju med leti 2008 in 2012 znižale izpuste toplogrednih plinov za najmanj pet odstotkov v primerjavi z letom 1990. Uveljavitev protokola je dolgo visela v zraku, saj so z njegovo ratifikacijo po zavrnitvi s strani ZDA odlašale vse največje onesnaževalke.

Ko je Rusija novembra 2004 protokol ratificirala, so bili izpolnjeni pogoji za njegovo uveljavitev - ratificirati ga je namreč moralo najmanj 55 držav, ki so skupaj odgovorne za najmanj 55 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. Protokol je stopil v veljavo 16. februarja 2005 in do sedaj ga je ratificiralo 141 držav. ZDA, ki so odgovorne za približno četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov, so od podpisa protokola leta 2001 odstopile.

EU je pri uresničevanju kjotskih ciljev sprejela vrsto ukrepov, ki zajemajo tako trgovanje z izpusti ogljikovega dioksida kot spodbude za rabo obnovljivih virov energije, rabo biogoriv in izboljšanje energetske učinkovitosti. Najnovejši predlogi Evropske komisije v boju proti klimatskim spremembam med drugim vključujejo pobude za vključitev letalskega prometa v trgovalno shemo z izpusti ter strategijo za zmanjševanje izpustov ogljikovega dioksida pri novih avtomobilih.

Pomemben korak naprej je tudi energetski paket, ki ga je Evropska komisija predstavila januarja in po katerem naj bi se energetska učinkovitost v EU do leta 2020 izboljšala za 20 odstotkov, delež obnovljivih virov energije povečal na 20 odstotkov, delež porabe biogoriv pa zvišal na 10 odstotkov. Če bi uresničila vse ukrepe, bi EU 25 do leta 2010 znižala emisije za 10,8 odstotka v primerjavi z letom 1990. Vsaj tako so prepričani v Bruslju.