Veledrogerija Salus je prekinila sodelovanje z Lekarno Ljubljana. Kot je pojasnil direktor Salusa Miha Lavrič, so se za to odločili, ker niso bili sposobni doseči poslovnega dogovora za poslovno leto 2012. "Menimo, da zaradi podjetja LL Grosist, ki je v lasti javnega zavoda Lekarna Ljubljana, in neizvajanja javnih naročil naša družba ni v enakopravnem položaju na trgu zdravil," je dejal. Vse regulatorje in pristojne institucije je hkrati opozoril, da v preteklosti niso ustrezno ukrepali, stanje na ljubljanskem trgu zdravil pa je treba zdaj urediti.
Lekarna Ljubljana predstavlja približno 20-odstotni delež Salusovih naročnikov, uprava Salusa pa načrtuje izpad prihodkov nadomestiti s povečanjem obsega prodaje pri drugih kupcih in povečanjem stroškovne učinkovitosti poslovanja. Kot je dejal Lavrič, bodo tudi uporabili vse pravne možnosti, da si zagotovijo enakopraven položaj na trgu zdravil. O odškodninskih tožbah sicer še ne razmišljajo.
Brez skrbi, zdravil ne bo primanjkovalo
Kljub prekinitvi, za katero Lavrič upa, da je zgolj začasna, bo Salus nemoteno oskrboval slovenski trg z zdravili, prebivalci pa naj ne bi občutili prekinitve sodelovanja. V Ljubljani je še 18 lekarn, ki ne spadajo pod Lekarno Ljubljana in jih Salus nemoteno oskrbuje, hkrati pa bo Salus Lekarni Ljubljana tudi v prihodnje zagotavljal tista zdravila, ki jih dobavljajo samo oni. Ob tem je pomočnik direktorja za strokovne zadeve Bojan Bitenc pojasnil, da gre za dve vrsti zdravil, ki so nujno potrebna.
Salus bo izpad dohodkov pri poslovanju z lekarno nadoknadil s povečanjem prodaje pri drugih kupcih in s povečanjem stroškovne učinkovitosti poslovanja, so zapisali. Dodali so, da bodo uporabili vse možnosti, ki bodo družbi zagotovile enakopraven položaj na trgu z zdravili.
Je Salus povzročil več škode lekarni kot obratno?
Pri lekarni odgovarjajo, da je resnica drugačna. Kot trdijo, naj bi Salus konec novembra poslal predlog poslovnega dogovora za leto 2012, v katerem je lekarni zagrozil s pogodbeno kaznijo, če ne bi pri njem nabavili določene vrednosti zdravil, ki je pomenila skoraj polovico vseh nabav Lekarne Ljubljana.
"Žal se je izkazalo, da želi Salus zmanjšanje veletrgovske marže v celoti prenesti na lekarne. Sprejem njegove ponudbe bi pomenil bistveno poslabšanje pogojev poslovanja v primerjavi z drugimi dobavitelji, kar bi konkretno pomenilo dvig cen za končnega kupca izdelkov, ki niso na recept," v pisnem odgovoru navaja predstavnica Lekarne Ljubljana Klavdija Verlak.
Lavrič je obtožbe o izsiljevanju zanikal in dejal, da s strani Lekarne Ljubljana prihaja do izsiljevanja z obsegi poslovanja in višinami naknadnih popustov, s čimer želijo ustvariti prostor na trgu za svojo verigo.
Sicer pa v Lekarni Ljubljana zavračajo tudi očitka, da so v letu 2011 zmanjšali poslovanje s Salusom in da niso razpisovali javnih razpisov za nabavo zdravil. V letih 2005 do 2010 je Salus po javnih podatkih iz slovenskega lekarništva izčrpal skoraj 60 milijonov evrov. Glede na dobičke veledrogerije v Sloveniji cvetijo, lekarne pa komaj preživijo, še dodajajo pri lekarni.
KOMENTARJI (35)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.