Kako (zelo) Ryanairova zagrebška baza ogroža nacionalnega prevoznika, morda tudi Brnik?

Shema financiranja gospodarske javne službe omogoča dostop do evropskih fondov za tiste povezave, ki so sicer nedobičkonosne, a se dojemajo kot ključne za gospodarski razvoj regije, kamor letijo. Obstoječe štiriletne pogodbe so trenutno v rokah hrvaške nacionalne letalske družbe Croatia Airlines in zasebnega prevoznika Trade Air, ki sta zmagala na razpisu za vzpostavitev desetih povezav znotraj Hrvaške. Omenjene pogodbe so sicer potekle že marca lani, vendar zaradi pandemije covida-19 hrvaška vlada ni začela postopkov za novi javni razpis, ampak je veljavnost obstoječih pogodb preprosto podaljšala, piše Travel Advisor. Kot dodajajo, naj bi bil nov razpis sicer objavljen še letos.  

"Zdi se bizarno, da morate plačati letalski družbi, da leti gor in dol po Hrvaški, ko pa je Dubrovnik tako lepo mesto za obisk. Mi ne bi imeli težav s tem, da bi leteli tudi brez subvencij," je razmere komentiral izvršni direktor Ryanaira. "Zakaj bi davkoplačevalec za Dubrovnik plačal 300 evrov med poletjem, če bi lahko komercialni prevozniki to storili brez subvencij," razmišlja Eddie Wilson, ki dodaja, da so tako storili tudi na Irskem. Sam je sicer prepričan, da so subvencije zgolj način usmerjanja denarja k letalskim družbam.

Milijonske subvencije

Trenutne pogodbe pokrivajo povezave nacionalnega prevoznika od Zagreba do Dubrovnika, Splita, Zadra, Pulja in Brača, prav tako pa tudi Trade Airove od Osijeka do Dubrovnika, Splita, Pulja, Zagreba in Reke. Croatia Airlines letno dobi 10,3 milijona evrov nadomestila za domače storitve. 

Največji del se namenja za povezave med Zagrebom, Puljem in Zadrom, kjer se letalski družbi plača okoli 177 evrov za vsakega prepeljanega potnika. Vrednost Trade Airove pogodbe pa znaša 2,6 milijona evrov, večina pa gre za povezavo Osijek–Zagreb, kjer se prevozniku daje okoli 599 evrov na potnika, številke niza omenjeni portal.

Ryanairova zagrebška baza kot velik udarec

Hrvaški nacionalni letalski prevoznik se je sicer znašel pod hudim pritiskom prav zaradi odprtja Ryanairove baze v Zagrebu. Svojo novo bazo je Ryanair odprl že 23. julija, kar je dva meseca prej, kot so Irci napovedovali marca. Načrtujejo, da se bo zagrebška baza z decembrom razširila v pomembno vozlišče, saj bodo takrat s tremi letali omogočali povezavo s kar 24 destinacijami. 

To bodo Bruselj (Belgija), Sofija (Bolgarija), Paphos (Ciper), Pariz (Francija), Dortmund, Düsseldorf, Frankfurt, Karlsruhe in Memmingen (Nemčija), Solun (Grčija), Dublin (Irska), Milano, Neapelj in Rim (Italija), Malta, Podgorica (Črna gora), Eindhoven (Nizozemska), Oslo (Norveška), Malaga (Španija), Göteborg in Malmö (Švedska), Basel (Švica) ter London in Manchester (Velika Britanija).  

Ryanair je na hrvaškem letalskem trgu od leta 2006 in je že večkrat izkazal interes, da bi vzpostavil redne letalske linije z Zagrebom, a je uprava zagrebškega letališča dolgo časa zavračala nizkocenovne letalske prevoznike. Do dogovora je prišlo potem, ko je uprava letalskim družbam decembra lani ponudila možnost dodatnih popustov pri nadomestilih za potniške storitve glede na krepitev prometa v določenem obdobju.

Croatia Airlines v zraku ostala s pomočjo obsežne državne pomoči

Croatia Airlines pa se medtem trudi priti do več virov prihodka. Med drugim so pred dnevi nemškemu čarterskemu prevozniku v najem čez poletje oddali svoj airbus A319, poroča portal Ex-Yu Aviation, prav tako pa so najeli ameriško svetovalno družbo s sedežem v Bostonu, ki jim bo pomagala pripraviti strategijo okrevanja po pandemiji in prepoznavanja novih poslovnih priložnosti.  

Lansko leto so sicer sklenili s 358,2 milijona kun (47,7 milijona evrov) izgube. S tem so močno poglobili izgubo iz leta 2019, ki je znašala 79,4 milijona kun (10,5 milijona evrov), je objavila družba, ki je v zraku ostala s pomočjo obsežne državne pomoči, je poročala Slovenska tiskovna agencija (STA). 

Hrvaški prometni minister Oleg Butković je sicer prejšnji teden zatrdil, da država ne bo dvignila rok od nacionalnega prevoznika, ki ga je seveda upad letalskega prometa prizadel tudi zaradi pandemije covida-19. "Iščemo najboljše rešitve, kako stabilizirati in ohraniti Croatio Airlines. Usodo delimo z ostalimi letalskimi družbami v Evropi in po svetu, to je tudi priložnost, da to težavo rešimo skupaj na ravni EU," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina dejal ob prihodu na Banske dvore. Že prej je kot eno možnosti navedel, da bi s Croatio Airlines povezali še nekaj letališč, meni pa, da bi rešitev za nacionalnega prevoznika, ki bo zadovoljila tudi Evropsko komisijo, našli jeseni.  

Na Brniku vseeno računajo na hrvaške potnike

Zanimalo nas je tudi, kako pa Ryanairovo zagrebško bazo, ki je zelo dostopna tudi potnikom iz Slovenije, vidijo pri Fraportu, ki upravlja z Letališčem Jožeta Pučnika – kot grožnjo brniškemu letališču, kot zdravo konkurenco ali morda kaj tretjega. 

"Prihod Ryanaira na zagrebško letališče vidimo predvsem kot dopolnitev ponudbe na tem letališču z nizkocenovnimi leti, ki je je bilo do njegovega prihoda le za vzorec. Pričakujemo sicer, da bodo tudi slovenski potniki uporabljali te povezave, hkrati pa upamo, da bodo tudi hrvaški potniki še naprej koristili nizkocenovne povezave easyJeta, Transavie in Wizz Aira z našega letališča," je za 24ur.com odgovoril vodja letaliških storitev pri Fraportu Slovenija Janez Krašnja.

Ryanair jezijo državne pomoči

Ryanairov izvršni direktor je sicer prepričan, da je v Zagrebu dovolj prostora tako za nizkocenovnega kot za nacionalnega letalskega prevoznika. "Poglejte, kaj se je dogajalo na Irskem, ko smo začenjali ob Aer Lingusu. Vsi so govorili, da bo šlo vse k vragu, da bo Ryanair prevzel vse. Nismo. Smo pa Aer Lingus naredili za bolj konkurenčnega," je Wilson spomnil, kako je Irska postala eno najpomembnejših vozlišč za letalski promet, ki se lahko pohvali z več kot 200 destinacijami samo z dublinskega letališča. Prepričan je, da se bo v prihodnjih petih letih število potnikov močno povečalo tudi na zagrebškem letališču.

Kljub prijateljskemu tonu pa je Ryanair vložil tožbo proti Evropski komisiji, ker je dovolila državno pomoč za Croatio Airlines. "Tožimo po vsej Evropi. Zakaj bi davkoplačevalci dajali več kot 30 milijard evrov v obliki državnih pomoči za to, da bi letalske družbe postajale manjše? Nikogar ne zanimajo ceste, železnice, hoteli in trgovine, toda vlade se zdijo obsedene z letalskimi prevozniki – morda zato, ker imajo na njih lastno zastavo? Lahko bi svojo narisali tudi na rep našega letala, to bi vsem prihranilo veliko denarja," je zbodel Wilson. "Državna pomoč ne bo delovala, kar poglejte Alitalio," je s prstom pokazal na italijansko letalsko družbo, ki je že od maja 2017 insolventna in leti le še s pomočjo državnih kreditov.

Državna pomoč je reševala tudi slovensko Adrio Airways, ki je bila do 2016 v državni lasti. Država je želela nato prevozniku s prodajo dati nov zagon, a je družba jeseni 2019 v rokah nemškega lastnika 58 let po ustanovitvi propadla, brez dela pa je ostalo več kot 500 zaposlenih.