Za to se je Ryanair odločil potem, ko je Evropska komisija v začetku februarja od omenjene družbe terjala vračilo dela pomoči za uporabo letališča Charleroi, kakšnih 60 kilometrov oddaljenega od Bruslja, saj ga je razglasila za neskladnega s pravili Evropske unije o podeljevanju državnih pomoči.
Za natančno kakšno vsoto gre, evropska komisarka za transport Loyola de Palacio ob predstavitvi odločitve ni povedala, po okvirnih ocenah pa naj bi šlo za vsoto med enim in štirimi milijoni evrov. Kot je pojasnila, naj bi bilo skladno s pravili podeljenih kakšnih 70 do 75 odstotkov prejete pomoči, ki je znašala približno 15 milijonov evrov. "Zagotovo bo treba povrniti kakšnih 10 do 15 odstotkov te pomoči," je menila. Komisija se je za presojo sodelovanja med letališčem Charleroi in Ryanairom odločila potem, ko je leta 2002 prejela pritožbo osrednjega bruseljskega letališča Zaventem, ki mu je kljub ugodni legi na obrobju mesta po letu 2001, ko je s poleti iz Belgije pričel Ryanair, promet precej upadel.
Ryanair je z letališčem v Charleroiju sklenil 15-letno pogodbo, ki je letalski družbi dala vrsto ugodnosti, kot so za polovico nižje letališke takse od običajnih, močno znižani prispevki za letališke storitve ter sredstva za promocijo posameznih povezav. Pogodba z neobičajno dolgo dobo veljavnosti je v veliki meri, sploh v občutljivih, s financami povezanih delih, ostala skrivnost.
Kot je ob današnji odločitvi sporočil Ryanair, ki je že napovedal pritožbo na odločitev Bruslja, naj bi bilo 10-odstotno zmanjšanje poletov na dan na letališču v Charleroiju šele "prvi element" v njegovem odzivu na omenjeno odločitev Evropske komisije, ki je med drugim pripeljala do povišanja cen za pristojbine od šest do osem evrov na vozovnico. Ryanair je sicer v lanskem letu na progi Charleroi-Stasted prepeljal več kot 360.000 potnikov. Ob tem je prvi mož Ryanaira Michael O'Leary tudi napovedal skorajšnje srečanje s predstavniki valonske vlade, s katerimi naj bi se dogovorili o novi pogodbi o uporabi letališča Charleroi.
