Generalni direktor irske nizkoproračunske letalske družbe Ryanair Michael O'Leary je odločno zatrdil, da bo odločitev predmet tožbe na evropskem sodišču.
Hkrati je generalni direktor Ryanaira komisijino odločitev označil "kot katastrofo za potrošnike, za nizkoproračunska potovanja po vsej Evropi in za javna regionalna letališča, ki ne bodo več mogla tekmovati z zasebnimi letališči". "Prepričan sem, da bodo tožbo na sodišču podprle tudi druge nizkoproračunske letalske družbe, regionalna letališča in združenja potrošnikov," je menil.
Drugih neposrednih odzivov na odločitev komisije O'Leary danes ni napovedal, izključil je tudi možnost, da bi se Ryanair umaknil iz Belgije. "Umika iz letališča v Charleroiju za zdaj ne načrtujemo, lahko bi prišlo le do krčenja v številu dnevnih povezav ali morebitne ukinitve določenih linij," je dejal. Ryanair se pri ukrepanju tudi ne namerava prenagliti in bo počakal na odločitev sodišča, je še nakazal O'Leary.
Kakšne pa bi utegnile biti neposredne posledice današnje komisijine odločitve na sodelovanje družbe z drugimi regionalnimi letališči po Evropi, ki jih Ryanair prav tako uporablja? "Ne izključujem možnosti, da bodo posledice čutila tudi druga regionalna letališča, ki so v javni lasti, za zasebna pa ne vidim težav," je še dejal O'Leary.
Bolj konkreten v napovedih ni bil, tudi ne glede letališč, od koder pogosto letijo slovenski potniki, to pa sta letališči v Trstu in Celovcu, od koder Ryanair leti v London. Zelo dobro je sicer zasedena tudi Ryanairova redna linija med Brusljem, torej letališčem Charleroi, in Trevisom blizu Benetk, a tudi o tej O'Leary s konkretnimi napovedmi ni postregel.
Nezakonita pomoč za Ryanair
Evropska komisije je danes del pomoči, ki ga irska nizkoproračunska letalska družba Ryanair prejema za uporabo letališča Charleroi, kakšnih 60 kilometrov oddaljenega od Bruslja, razglasila za neskladen s pravili Evropske unije o podeljevanju državnih pomoči ter zato terja njegovo povračilo.
Za natančno kakšno vsoto gre, evropska komisarka za transport Loyola de Palacio ob predstavitvi odločitve ni povedala, ocenila pa je, da je kakšnih 70 do 75 odstotkov prejete pomoči - znašala naj bi kakšnih 15 milijonov evrov - zakonite. "Zagotovo bo treba povrniti kakšnih 10 do 15 odstotkov te pomoči," je menila.
Za nezakonite je komisija razglasila znižane letališke takse in znižane prispevke za letališke storitve, prav tako pa tudi enkratne subvencije za odpiranje novih, če niso omejene v času in obsegu, ter pomoč za že sedmo leto izvajano povezavo med Charleroijem in Dublinom. S to prakso mora Ryanair prekiniti.
Več vrst pomoči, ki jih je od letališča oziroma vlade Valonije, ene od dveh belgijskih regij, ki je njegova lastnica, prejema Ryanair, pa je komisija dopustila, saj je ocenila, da so primerna spodbuda za razvoj regionalnih letališč in nizkoproračunskih letalskih povezav. "Odločitev je zelo ugodna," je o tem menila komisarka.
Da bo odločitev imela določen vpliv na Ryanair in celotno nizkoproračunsko letalsko industrijo v Evropi, je komisija sicer priznala. "Ryanair bo morda moral nekoliko, za od šest do osem evrov na potnika, zvišati cene svojih vozovnic," je dejala Loyola de Palacio. "A prepričani smo, da bo Ryanair še naprej lahko ponujal ugodne storitve, hkrati pa bo poskrbljeno tudi za večjo konkurenčnost na trgu," je dodala komisarka.
