Za en ameriški dolar je bilo treba v sredo odšteti 82,3 rublja. S tem se je vrednost ruske valute v primerjavi z ameriško od začetka leta povečala za 38 odstotkov, poročajo tuji mediji, med njimi Bloomberg in The Daily Telegraph.
Švedska krona se je denimo v tem obdobju okrepila za 13 odstotkov, švicarski frank pa za 11 odstotkov. Vrednost zlata se je od začetka leta povečala za 23 odstotkov, srebra pa za 12 odstotkov.
Analitiki med razlogi za močan rubelj izpostavljajo padanje vrednosti dolarja zaradi nepredvidljive gospodarske politike ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je omajala zaupanje vlagateljev v ameriško gospodarstvo.
Ruska centralna banka je poleg tega osrednjo obrestno mero oktobra lani zvišala na 21 odstotkov, kar je privabilo tuje vlagatelje, ki iščejo hitre donose.
Kljub strogim mednarodnim sankcijam zaradi njenega napada na Ukrajino Rusija beleži tudi zunanjetrgovinski presežek. V prvih dveh mesecih letos je dosegel skupno 18,5 milijarde dolarjev, kar je 15 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. To je posledica petodstotnega zmanjšanja uvoza in 25-odstotnega povečanja prodaje tujih valut pri ruskih izvoznikih, ki so pospešili menjavo svojih dobičkov v rusko valuto.
Krepitev rublja sicer za Moskvo ni najboljša novica. Močna domača valuta namreč zmanjšuje izvozno konkurenčnost države in sredstva za proračunske izdatke. Ruski prihodki od prodaje nafte, ki so velikega gospodarskega pomena, prevladujejo v dolarjih, izdatki pa so izraženi v rubljih. To pomeni, da močan rubelj zmanjšuje količino sredstev za kritje proračunskih izdatkov.
Ruski bruto domači proizvod se je lani okrepil za 4,1 odstotka, kar je toliko kot leto prej. Letna stopnja inflacije je v Rusiji marca dosegla 10,3 odstotka, kar je 0,2 odstotne točke več kot februarja.
KOMENTARJI (49)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.