Posledice spora med Ukrajino in Rusijo zaradi cene zemeljske plina čutijo tudi evropske države. Iz Avstrije, Italije, Nemčije, Francije, Madžarske, Poljske in Slovaške poročajo o zmanjšanih pošiljkah zemeljskega plina, ki prihaja v Evropo iz Rusije preko ukrajinskih plinovodov. Posledice čuti tudi Slovenija, a nam za zdaj mraz še ne grozi.
Gazprom obtožuje Ukrajino kraje plina
Ruski plinski koncern Gazprom je Ukrajino obtožil kraje plina, namenjenega v evropske države. Gazprom zato predlaga, da bi neodvisni preiskovalci preučili, koliko ruskega plina dejansko vstopi v ukrajinsko plinsko omrežje in koliko ga zadrži Ukrajina.
Namestnik direktorja družbe Gasprom, ki je v državni lasti, Aleksander Medvedjev je dopoldne dejal, da bodo stroški, če bo Ukrajina nadaljevala s tem početjem, zelo visoki. Hkrati je poudaril, da v družbi že sprejemajo vse potrebne ukrepe za nadomestitev izpada izvoza plina v Evropo čez Ukrajino.
Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko pa je po valu obtožb zatrdil, da Ukrajina že več dni ni prejela niti enega kubičnega metra zemeljskega plina iz Rusije. Dejal je še, da se je o nastali situaciji danes že pogovarjal z veleposlaniki evropskih držav in predlagal, da bi rešitev našli mednarodni strokovnjaki.
Združene države Amerike so Rusijo obtožile, da svoje zaloge energijskih virov izkorišča v politične namene, medtem ko so evropske države že izrazile zaskrbljenost, da bodo na vrhuncu zimske sezone njihove zaloge okrnjene.
Nemčija in Francija, dve izmed štirih največjih uvoznic ruskega plina, sta Rusijo in Ukrajino pozvali, naj čim hitreje rešita spor glede cen ruskega plina. Francija je zaradi spora že zabeležila od 25- do 30-odstotni upad dobave ruskega plina. Tudi dobava plina Nemčiji se je že zmanjšala, čeprav oblasti zatrjujejo, da zaenkrat ni razlogov za zaskrbljenost in da to ne bo vplivalo na oskrbo s plinom v tej državi. “Če bo omejitev dobave velika ali bo trajala dolgo ali pa če bo zima izredno mrzla, bomo dosegli meje naših zalog,” je sporočil direktor glavnega nemškega podjetja za oskrbo s plinom, Ruhrgasa.
Tudi Slovenija dobila manj plina
Padla je tudi dnevna zaloga, ki jo dobi Slovenija. Z Geoplina so sporočili, da je dopoldne Slovenija prejela 30 odstotkov te dobrine manj kot ponavadi, ponoči naj bi bila dobava še manjša, vendar to na oskrbo še ne vpliva.
Težave pa se bodo pojavile, če se bodo temperature spustile pod -6 stopinj Celzija ali če bo dobavljena količina še manjša. V tem primeru bodo morali porabnike pozvati, naj varčujejo s plinom. Tega sicer Geoplin dobavlja tudi iz Alžirije, Avstrije in najetih skladišč.
Na Madžarskem se je dobava zemeljskega plina zmanjšala kar za 40 odstotkov, zato so pozvali vse velike porabnike, naj raje uporabljajo nafto. Poleg tega bodo za isti odstotek zmanjšali transport plina do Srbije in Črne gore ter Bosne in Hercegovine.
Najbolj prizadeta Srbija
V Avstriji in na Slovaškem naj bi dobava padla za tretjino, o zmanjšani dnevni količini plina poročajo tudi iz Romunije in Italije. Bolj zaskrbljujoče pa so navedbe hrvaškega gospodarskega ministrstva, ki trdi, da imajo zaloge plina le še za dva tedna. Še huje je v Srbiji, kjer se je dobava ruskega plina znižala skoraj za polovico, zaloge plina pa naj bi oskrbo zagotovile le še za 48 ur.
Na Nizozemskem, ki ima kot edina članica EU dovolj lastnih zalog zemeljskega plina, težav ni, za zdaj so mirni tudi v Veliki Britaniji.
Gazprom bo Evropi zagotovil dobavo plina
V Bruslju se predstavniki energetskega sektorja držav članic Evropske unije zato na izrednem sestanku dogovarjajo, kako ukrepati v primeru rusko-ukrajinskega spora.
Ta je nastal, ker Ukrajina ni želela pristati na štirikratno zvišanje cene te dobrine. Zavzemala se je namreč za prehodno obdobje, na kar pa v ruskem monopolistu Gazpromu, ki naj bi deloval na ukaz Kremlja, niso pristali. Kijev sedaj grozi, da bo v primeru zvišanja cen dvignil najemnino, ki jo Moskva plačuje za uporabo ukrajinskega pristanišča Sevastopol, kjer je zasidrana njena črnomorska flota.
Ruski plinski koncern Gazprom je sicer medtem Evropski komisiji in predsedujočemu svetu ministrov za energijo Martinu Bartensteinu obljubil, da bodo do torka zagotovili popolnoma varno oskrbo Evropske unije z zemeljskim plinom. Gazprom naj bi poleg tega po pritožbah zahodno in srednjeevropskih odjemalcev povečal izvoz plina v smeri zahoda.
Sicer pa naj bi Gazprom v ukrajinski plinovod načrpal dodatnih 95 milijonov kubičnih metrov plina. Ta količina naj bi nadomestila plin, ki ga je po mnenju Gazproma nelegalno odvzela Ukrajina.
Poleg tega Ukrajina vztraja, da lahko prečrpa 15 odstotkov zemeljskega plina, ki ga Rusija preko njenega ozemlja izvaža v druge države, kar naj bi bila cena tranzita. Gazprom pa to zanika in trdi, da Ukrajina s tem povzroča zmanjšanje dobave plina Evropi. Po njihovih besedah naj bi Ukrajina evropskim porabnikom "ukradla" sto milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, na dan naj bi tako Rusijo oškodovala za 21 milijonov evrov. Ukrajinski minister za energetiko pravi, da to ni res, a hkrati grozi, da bodo v to prisiljeni, če bodo temperature padle.
Norveška ne more pomagati
Zaradi pomanjkanja zemeljskega plina so se številne vzhodnoevropske države obrnile na Norveško, ki je največji dobavitelj tega energetskega vira za zahodno Evropo. Vendar pa so iz Osla sporočili, da izvoz plina že dosega rekordne vrednosti, zato ga ne morejo povečati.
