Rusi ostanejo najdlje

Povprečno v Sloveniji najdlje bivajo Rusi (šest dni), Nizozemci (3,6 dneva) in Britanci (3,5 dneva). Italijani, Hrvati in Madžari pa le po 2,5, 2,8 oz. 2,7 dneva, je razvidno iz poročila o turističnem prometu v Sloveniji v letu 2005. Sredi tedna ga je predstavila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), ki med drugim ocenjuje, da bi bilo dobro sprejeti strategijo, kako te turiste v Sloveniji zadržati dlje časa.

Tuji gostje so vse pomembnejši za celoten turistični dohodek. Lani je devizni priliv znašal približno 1,45 milijarde evrov, kar je za 10 odstotkov več kot predlani. Dobro rast deviznih zaslužkov na GZS pripisujejo večji zunajpenzionski porabi, skromnemu povečanju nočitev tujih gostov pa vse krajšemu bivanju.

Odliv deviz zaradi turističnih potovanj Slovencev je lani znašal 748,28 milijona evrov, kar je za šest odstotkov več kot predlani. Saldo turističnih deviz tako znaša 699,31 milijona evrov, kar je za 15 odstotkov več kot predlani.

Največ gostov iz Italije

Slovenske kraje je lani obiskalo 2,39 milijona turistov, kar je za dva odstotka več kot predlani. Od tega je bilo 1,55 milijona tujih turistov, kar je za štiri odstotke več kot leto prej, in dobrih 837.000 domačih gostov, kar je za odstotek manj.

Gosti so ustvarili 7,56 milijona nočitev, kar je toliko kot predlani. Pri tem se je število nočitev domačih turistov zmanjšalo za dva odstotka na 3,17 milijona, tuji gosti pa so ustvarili 4,39 milijona nočitev oz. za odstotek več kor predlani.

Kot navaja poročilo, je največ, dobrih 337.000 gostov, prišlo iz Italije. To je za osem odstotkov več kot predlani. Na drugem mestu je Nemčija, od koder je prišlo slabih 219.000 turistov oz. osem odstotkov manj kot leto prej.

Obisk avstrijskih turistov se je zmanjšal za dva odstotka na dobrih 200.000 gostov. Obisk Hrvatov, ki so na četrtem mestu, se je povečal za dva odstotka na dobrih 93.500, na petem mestu pa je Velika Britanija s približno 91.000 gosti, kar je za 19 odstotkov več kot leto prej.

Vse manj domačih gostov

V zadnjih letih je opazen trend padanja števila domačih turistov in večanja števila tujih gostov. V primerjavi z letom 2000 se je število nočitev domačih turistov zmanjšalo za štiri odstotke, tuji turisti pa so ustvarili kar za 29 odstotkov več nočitev.

Močno, za 39 odstotkov se je povečal tudi priliv turističnih deviz. Leta 2000 je razmerje med domačimi in tujimi turisti znašalo 49 odstotkov proti 51 odstotkov, lani pa že 35 odstotkov proti 65 odstotkov.

Več obiska v gorskih krajih, največ nočitev v Portorožu

Računano v nočitvah, največji delež tujega turizma odpade na gorske kraje (28 odstotkov), 23 odstotkov na obalo, na zdravilišča 22 odstotkov, Ljubljana pa beleži 12 odstotkov vseh nočitev tujih turistov. Največ domačih gostov, 48 odstotkov beležijo zdravilišča, 29 odstotkov odpade na obmorske kraje, sledijo pa gorski kraji s 16 odstotki.

V Sloveniji je lani 29 krajev zabeležilo več kot 50.000 turističnih nočitev, od tega Portorož čez milijon, Ljubljana, Bled in Čatež ob Savi pa čez pol milijona. V zadnjih petih letih je obisk porasel v 24 od 29 najpomembnejših turističnih krajih, najbolj v Kopru (109 odstotkov), zmanjšal pa se je v največjem slovenskem turističnem kraju, Portorožu. Razloga za to na GZS ne poznajo.