Čeprav se je že začelo govoriti o zatonu kriptovalut, trenutno obstaja na stotine virtualnih valut in nešteto grozdov strežnikov po vsem svetu, ki neprestano rudarijo, so pred kratkim ugotovili na Univerzi v Cambridgeu. Več kot polovica jih je na Kitajskem.
Rudarjenje virtualnih valut, ki imajo vrednost tudi v resničnem svetu, ima torej skrito ceno, ki je redkokdaj izmerjena ali upoštevana. "Dobili smo popolnoma novo industrijo, ki letno porabi več energije kot marsikatera država," je povedal Max Krause, raziskovalec z Oak Ridge Instituta, ki spada pod ameriško ministrstvo za energijo.
"Za zdaj kaže, da bo bitcoin letos porabil več energije kot Danska," je dejal Krause, ki je tudi glavni avtor študije o energetski porabi bitcoinov, objavljene v znanstveni reviji Nature Sustainability.
Danska je leta 2015 porabila 31,4 milijarde kilovatnih ur elektrike, za rudarjenje bitcoinov pa je bilo do 1. julija porabljenih že približno 30,1 milijarde kilovatnih ur, so ugotovili raziskovalci.
Pri izjemno tekmovalni dejavnosti rudarjenja kriptovalut na stotine, celo na tisoče povezanih računalnikov izvaja intenzivne računske operacije, da bi našli internetne različice dragocenih kovin. Nove kovance dobijo tisti, ki prvi opravijo izračune, potrjene transakcije pa se vnesejo v glavno knjigo transakcij oz. blockchain.
Trenutna tržna vrednost stotih glavnih kriptovalut je po podatkih spletne strani coinmarketcap.com približno 200 milijard ameriških dolarjev oz. 175 milijard evrov, pri čemer bitcoin prispeva več kot polovico vrednosti.
"Želeli smo ozavestiti ljudi o potencialnih okoljskih stroških rudarjenja kriptovalut," je dejal Krause in dodal, da tudi drugi digitalni izdelki, kot so filmi, glasba in videoposnetki, vključujejo merljive okoljske stroške.
V sklopu študije sta Krause in okoljski inženir Thabet Tolaymat izračunala povprečno energetsko porabo pri rudarjenju štirih glavnih kriptovalut – bitcoina, ethereuma, litecoina in monera – v vrednosti enega ameriškega dolarja v obdobju 30 mesecev do junija 2018. Pri rudarjenju bitcoina je poraba znašala 14 megadžulov (MJ), pri ethereumu in litecoinu 7 MJ, pri moneru pa 14 MJ.
Pri rudarjenju kriptovalut je tako poraba energije do trikrat višja kot pri izkopavanju zlata, platine ali bakra. Od dragocenih kovin, ki so bile vključene v študijo, se je za energetsko bolj potratno izkazalo le pridobivanje aluminija (122 MJ za vrednost enega dolarja).
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.