Nadzorni svet Telekoma Slovenije je na ustanovni seji za svojega predsednika imenoval Mira Rozmana, za podpredsednika pa Matjaža Janšo iz vrst kapitala in Branka Šparavca iz vrst zaposlenih.
V nadzornem svetu Telekoma Slovenije kot predstavniki kapitala poleg nekdanjega državnega sekretarja za telekomunikacije in pošto Rozmana in Janše, ki je vodja direktorata za elektronske komunikacije na ministrstvu za gospodarstvo, sedijo še vodja direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jože Zrimšek, Karmen Ponikvar, članica strokovnega sveta Agencije za zavarovalni nadzor in nekdanja svetovalka bivšega predsednika uprave Telekoma Marjana Podobnika, predstojnik katedre za gradbeno informatiko na ljubljanski fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Žiga Turk in dekan ljubljanske fakultete za farmacijo Borut Štrukelj kot predstavnik opozicije. Med predstavniki zaposlenih sta poleg Šparavca v nadzornem svetu še Robert Dereggi in Martin Gorišek.
Vse za zadovoljstvo uporabnikov
Nadzorniki so upravi Telekoma, ki jo vodi Libor Vončina, predstavili tudi poglede na nadaljnji razvoj družbe in opozorili na nekatere pomembne naloge.
Svet je ocenil, da je Skupina Telekom Slovenije v preteklem obdobju sicer naredila velik korak k uporabnikom, da pa bo treba v prihodnje napraviti še nekatere premike, da bi Telekom dosegal bistveno večje donose na kapital. Na majhne donose je večkrat opozorila tudi evropska komisija.
Kot poudarjajo nadzorniki, bo moral v prihodnje sistem skrbeti predvsem za lasten razvoj novih storitev in zadovoljstvo svojih uporabnikov, tako da bo postal še bolj primerljiv z evropskimi telekomi. Pred upravo Telekoma Slovenije so zahtevne naloge v smeri preobrazbe bivšega monopolnega podjetja v tržno, za kar pa bo treba pregledno urediti podatkovne baze o omrežju, naročnikih in storitvah ter posodobiti informacijski sistem in sistem za podporo uporabnikom (CRM) izboljšati vzdrževanje in pospešeno razvijati nove storitve, ki jih omogoča razvoj tehnologije. Čimprej bo treba začeti internacionalizacijo poslovanja in s temeljitimi pripravami omogočiti kakovostno privatizacijo.
Nadzorni svet od uprave pričakuje dosledno obvladovanje hčerinskih družb in korekten odnos do konkurence. Za dosego teh ciljev bo treba bistveno več vlagati v strokovni človeški kapital in s tem zmanjšati odvisnost od dobaviteljev. Upravo bo nadzorni svet ocenjeval po njenih rezultatih.
