Rop ne gre v Bruselj?

Slovenija je v okviru EIB članica neformalne konstituence, ki jo sestavljajo še Bolgarija, Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška ter Ciper in Malta, vendar slednja nista del rotacije za mesto podpredsednika. Šest držav iz konstituence je novembra 2006 sklenilo dogovor o tem, da Poljakinjo, ki je ena od osmih podpredsednikov EIB, avgusta letos nasledi Slovenec. Dogovor je temeljil na sporazumu iz leta 2004, ko je za prvega podpredsednika te konstituence kandidiral Slovenec Mojmir Mrak. Ko je tedaj položaj pripadel Čehu Ivanu Pilipu, je bilo dogovorjeno, da bo Slovenija podpredsedniško mesto lahko prvič zasedla med letoma 2010 in 2013.

Marta Gajecka je bila na položaj podpredsednice EIB avgusta 2007 formalno imenovana za šest let, vendar naj bi v skladu z neformalnim dogovorom v okviru omenjene konstituence s položaja odstopila po treh letih. Gajecka je prvega podpredsednika iz te konstituence, Čeha Pilipa, prav tako nasledila po treh letih. Vendar pa je v Bruslju povedala, da ne namerava odstopiti s položaja, ker nima pravne podlage za to. Dogovor o rotaciji iz leta 2004 je po njenih besedah nehal veljati s širitvijo EU na Bolgarijo in Romunijo leta 2007, ''nov dogovor iz novembra 2006 pa ni bil sklenjen na korekten način''. Zdi se ji čudno, da je ta neformalni dogovor držav iz konstituence leta 2006 podpisal le tedanji slovenski finančni minister Andrej Bajuk. Poleg tega opozarja, da tedanja poljska finančna ministrica dogovora ne potrjuje in da takrat sploh ni bila na sestanku v Bruslju, ter opozarja, da je to le potrjen zapisnik, ne pa mednarodni dogovor.

Prav tako poudarja, da Lizbonska pogodba uvaja spremembe, zaradi katerih prejšnji neformalni dogovor ne velja, tako je treba po njenih besedah o teh stvareh spet razpravljati znotraj konstituence. "Situacija je zelo zapletena," je dejala. Ob tem je prav tako poudarila, da je treba upoštevati dejstvo, da je Poljska ena največjih delničarjev EIB in da bi se to dejstvo moralo odražati tudi pri položajih, ki jih zaseda. Pri tem je opozorila na neenakovredno trajanje položajev med državami članicami. V EIB še poudarjajo, da banka le izvaja odločitve, ki jih sprejmejo države članice EU, in da je po njihovem statutu mandat podpredsednika EIB šest let. Nova oseba je lahko na položaj imenovana le, če je mesto prosto ali če oseba na položaju odstopi.

Predsednik EIB Philippe Maystadt je v povezavi s postopkom imenovanja Antona Ropa na položaj podpredsednika banke povedal, da morajo odločitev najprej sprejeti države članice in ga nato potrditi 27 držav članic, ter naj bi bil končan pred letošnjim avgustom, ker naj bi takrat novi podpredsednik EIB moral priti na to mesto. Iz slovenskega ministrstva za finance pa so v odzivu na izjave Poljakinje Gajecke sporočili, da postopek imenovanja Ropa za podpredsednika EIB poteka v skladu z dogovorjeno proceduro. V skladu s tem je ministrstvo člane konstituence obvestilo o kandidatu, ki ga na to mesto predlaga Slovenija, in prosilo za podporo. "Dobili smo že prva pisma podpore," so pojasnili. Premier Borut Pahor pa je na vprašanje glede Ropove kandidature odgovoril, da kaže dobro, a da več v tem trenutku ne želi povedati.